Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po priljubljeni knjižni junakinji je poimenovan sindrom, pri katerem nas vidno zaznavanje 'pretenta'
Gotovo ste se tudi vi, že v otroštvu, ob prebiranju knjig, srečali z deklico Alico, ki je skozi zajčjo luknjo vstopila v čudežno deželo, kjer so se mačke režale, zajci bili imenitno oblečeni, Alica pa se je, če si je privoščila vsebino stekleničke z napisom »izpij me«, pomanjšala, kolaček z napisom »pojej me«, pa jo je povečal.
Kaj pa, če vse ni tako domišljijsko in nas naše vidno zaznavanje res pretenta, da kaj zaznavamo večje ali manjše, kot je v resnici, oziroma, da se tudi sami znajdemo v svetu, ki ga v resnici ni?
Prav po knjigi Lewisa Carolla, Alica v čudežni deželi, je sindrom dobil tudi ime – Sindrom Alice v čudežni deželi (nekateri ga poimenujejo tudi Toddov sindrom, po dr. Johnu Toddu, ki je to stanje opisal leta 1955).
Kot je za našo oddajo pojasnil primarij Igor M. Ravnik, ta sindrom ni pogost, je pa najpogostejši v otroštvu in sčasoma navadno izzveni.
“To je nekaj sekundi delirij, ki pa ni psihoza”
Je pojasnil naš sogovornik, ki je poudaril tudi, da je pomembno pomiriti starše, ki se ob takšnih trenutkih ustrašijo, gre pa za odziv možganov na zunanje dejavnike, kot je lahko neka okužba, povišana temperatura in tako naprej.
Če uporabimo strokovne izraze kot so mikropsija, makropsija, poliopsija, dismegalopsija … to najbrž za večino še ne pove kaj dosti. Kako sindrom Alice v čudežni deželi doživlja posameznik? Primarij Igor M. Ravnik je orisal nekaj primerov:
“…otrok recimo reče: ‘Mami, ne tako na glas govoriti!’ pa mamica govori enako kot sicer, ali pa: ‘Zakaj pa tako hitro govoriš?’ kjer gre za neko izkrivljeno percepcijo časa, ali pa otrok reče: ‘Joj oči, zdaj gre pa čas tako počasi!’. Lahko pride tudi do motnje telesne sheme, to je otrokom ponavadi najbolj strašljivo, ker doživljajo, da jim rastejo prsti, ali pa da so majhni in imajo velike roke pa da se knjižna omara podira, da knjige letijo proti njim, da ima čisto mrzle prste/…/ to traja nekaj minut in otrok se tega spominja, zato se je koristno z njim o tem pogovoriti.”
In zakaj je ta pojav najpogostejši prav pri otrocih? Eden od razlogov je v razvoju možganov.
“Zavorni mehanizmi pri otroku še ne dozorijo in je to eden od razlogov. Otroški možgani v razvoju so občutljivejši in to ponavadi izveni do konca pubertete in jaz teh pojavov pri starejših od 16 let nisem srečal”.
To pa ni edini sindrom, ki je povezan z ukrivljeno percepcijo vizualnih zaznav. O sindromu Charlesa Bonneta, ki je veliko bolj pogost, sploh pri starejši populaciji, pa v eni od prihodnjih marčevskih oddaj!
483 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Po priljubljeni knjižni junakinji je poimenovan sindrom, pri katerem nas vidno zaznavanje 'pretenta'
Gotovo ste se tudi vi, že v otroštvu, ob prebiranju knjig, srečali z deklico Alico, ki je skozi zajčjo luknjo vstopila v čudežno deželo, kjer so se mačke režale, zajci bili imenitno oblečeni, Alica pa se je, če si je privoščila vsebino stekleničke z napisom »izpij me«, pomanjšala, kolaček z napisom »pojej me«, pa jo je povečal.
Kaj pa, če vse ni tako domišljijsko in nas naše vidno zaznavanje res pretenta, da kaj zaznavamo večje ali manjše, kot je v resnici, oziroma, da se tudi sami znajdemo v svetu, ki ga v resnici ni?
Prav po knjigi Lewisa Carolla, Alica v čudežni deželi, je sindrom dobil tudi ime – Sindrom Alice v čudežni deželi (nekateri ga poimenujejo tudi Toddov sindrom, po dr. Johnu Toddu, ki je to stanje opisal leta 1955).
Kot je za našo oddajo pojasnil primarij Igor M. Ravnik, ta sindrom ni pogost, je pa najpogostejši v otroštvu in sčasoma navadno izzveni.
“To je nekaj sekundi delirij, ki pa ni psihoza”
Je pojasnil naš sogovornik, ki je poudaril tudi, da je pomembno pomiriti starše, ki se ob takšnih trenutkih ustrašijo, gre pa za odziv možganov na zunanje dejavnike, kot je lahko neka okužba, povišana temperatura in tako naprej.
Če uporabimo strokovne izraze kot so mikropsija, makropsija, poliopsija, dismegalopsija … to najbrž za večino še ne pove kaj dosti. Kako sindrom Alice v čudežni deželi doživlja posameznik? Primarij Igor M. Ravnik je orisal nekaj primerov:
“…otrok recimo reče: ‘Mami, ne tako na glas govoriti!’ pa mamica govori enako kot sicer, ali pa: ‘Zakaj pa tako hitro govoriš?’ kjer gre za neko izkrivljeno percepcijo časa, ali pa otrok reče: ‘Joj oči, zdaj gre pa čas tako počasi!’. Lahko pride tudi do motnje telesne sheme, to je otrokom ponavadi najbolj strašljivo, ker doživljajo, da jim rastejo prsti, ali pa da so majhni in imajo velike roke pa da se knjižna omara podira, da knjige letijo proti njim, da ima čisto mrzle prste/…/ to traja nekaj minut in otrok se tega spominja, zato se je koristno z njim o tem pogovoriti.”
In zakaj je ta pojav najpogostejši prav pri otrocih? Eden od razlogov je v razvoju možganov.
“Zavorni mehanizmi pri otroku še ne dozorijo in je to eden od razlogov. Otroški možgani v razvoju so občutljivejši in to ponavadi izveni do konca pubertete in jaz teh pojavov pri starejših od 16 let nisem srečal”.
To pa ni edini sindrom, ki je povezan z ukrivljeno percepcijo vizualnih zaznav. O sindromu Charlesa Bonneta, ki je veliko bolj pogost, sploh pri starejši populaciji, pa v eni od prihodnjih marčevskih oddaj!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Čeprav še pred nekaj desetletji v znanosti ni bilo prostora za raziskovanje zavesti, postaja počasi tudi raziskovanje posameznikovega doživljanja del znanstvene metodologije. Predvsem zadnjih nekaj let meje na tem področju premikajo mladi raziskovalci, velike zasluge za to pa ima tudi dr. Claire Petitmengin, utemeljiteljica mikrofenomenologije. Gre za disciplino, ki bi ji, sicer zelo površno, lahko rekli tudi uporaba čuječnosti v znanosti, saj znanstveniki preučujejo natančne opise osebnih izkušenj intervjuvanca, kar od njega zahteva popolno pozornost in osredotočenost na to, kar doživlja v sebi in česar se ponavadi ne zavedamo. Prvi je ta program predstavil Francisco Varela, čilski biolog, filozof in kognitivni znanstvenik Francisco Varela, pravi naša sogovornica, ki je pod njegovim mentorstvom delala tudi svoj doktorat: “Osnovna ideja tega programa je, da je nemogoče raziskovati človeški um le z objektivnimi orodji. Do takrat je namreč veljalo, da raziskovalec, ki na primer preučuje čustva, do njih dostopa prek objektivnih meritev: na primer pulza, dihanja, potenja, očesnega gibanja. Prepovedano pa je bilo vprašati človeka, kaj čuti in kako se ima. Francisco Varela je menil, da smo s tem zavili v slepo ulico in da moramo v raziskovanje vključiti tudi točne in stroge opise njegove izkušnje, torej tega, kaj doživlja v sebi. Svojo odločitev je argumentiral s tem, da mora znanstvenik, ki interpretira električne signale v možganih, vedeti, kaj in kako človek doživlja. Še bolj ključen razlog pa je bil, da so naše izkušnje v bistvu vse, kar imamo. Tudi znanstveni podatki so dejstva o izkušnjah. Do njih dostopaš tako, kot jih doživljaš. Ni druge poti do znanosti! Če se tega zavedamo in se ne zmenimo za izkušnje, je to nesmisel.” S francosko kognitivno znanstvenico Claire Petitmengin, ki je mikrofenomenološke tehnike uporabila za raziskovanje vznikov epilepsije, intuicije in za doživljanje meditacije, smo se pogovarjali o tem, kako sploh lahko preučujemo osebno doživljanje, ki se odvija v posamezniku, in na katerih področjih bi si lahko pomagali s to mlado raziskovalno disciplino. Sama je na primer prišla do zanimivih rezultatov pri študiji epileptičnih bolnikov, aplikacij te discipline pa je še več.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Človeški spomin je nekaj posebnega. Omogoča nam čudovite stvari, ki jih včasih jemljemo za samoumevne. Da z nostalgijo obujamo pretekle dogodke, lepe in manj lepe. Da vemo, kje je najbližji park, da znamo stehtati sestavine v maso za palačinke, da se izogibamo stvarem, ki so lahko nevarne, da vemo, kdo mo, da lahko uživamo v branju knjig, katerih zgodbe so še dolgo z nami. In to je le drobec. Žal pa ni vedno tako enostavno. Mojca Delač se je o Alzheimerjevi bolezni pogovarjala s tremi uglednimi evropskimi strokovnjaki, ki so se pred nedavnem mudili v Sloveniji, na 10. konferenci o demenci v organizaciji Spominčice.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Elektrotehnično znanje in merjenje omogočata zanimiv vpogled v svet zvoka in zaznavanja zvoka
Neveljaven email naslov