Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po priljubljeni knjižni junakinji je poimenovan sindrom, pri katerem nas vidno zaznavanje 'pretenta'
Gotovo ste se tudi vi, že v otroštvu, ob prebiranju knjig, srečali z deklico Alico, ki je skozi zajčjo luknjo vstopila v čudežno deželo, kjer so se mačke režale, zajci bili imenitno oblečeni, Alica pa se je, če si je privoščila vsebino stekleničke z napisom »izpij me«, pomanjšala, kolaček z napisom »pojej me«, pa jo je povečal.
Kaj pa, če vse ni tako domišljijsko in nas naše vidno zaznavanje res pretenta, da kaj zaznavamo večje ali manjše, kot je v resnici, oziroma, da se tudi sami znajdemo v svetu, ki ga v resnici ni?
Prav po knjigi Lewisa Carolla, Alica v čudežni deželi, je sindrom dobil tudi ime – Sindrom Alice v čudežni deželi (nekateri ga poimenujejo tudi Toddov sindrom, po dr. Johnu Toddu, ki je to stanje opisal leta 1955).
Kot je za našo oddajo pojasnil primarij Igor M. Ravnik, ta sindrom ni pogost, je pa najpogostejši v otroštvu in sčasoma navadno izzveni.
“To je nekaj sekundi delirij, ki pa ni psihoza”
Je pojasnil naš sogovornik, ki je poudaril tudi, da je pomembno pomiriti starše, ki se ob takšnih trenutkih ustrašijo, gre pa za odziv možganov na zunanje dejavnike, kot je lahko neka okužba, povišana temperatura in tako naprej.
Če uporabimo strokovne izraze kot so mikropsija, makropsija, poliopsija, dismegalopsija … to najbrž za večino še ne pove kaj dosti. Kako sindrom Alice v čudežni deželi doživlja posameznik? Primarij Igor M. Ravnik je orisal nekaj primerov:
“…otrok recimo reče: ‘Mami, ne tako na glas govoriti!’ pa mamica govori enako kot sicer, ali pa: ‘Zakaj pa tako hitro govoriš?’ kjer gre za neko izkrivljeno percepcijo časa, ali pa otrok reče: ‘Joj oči, zdaj gre pa čas tako počasi!’. Lahko pride tudi do motnje telesne sheme, to je otrokom ponavadi najbolj strašljivo, ker doživljajo, da jim rastejo prsti, ali pa da so majhni in imajo velike roke pa da se knjižna omara podira, da knjige letijo proti njim, da ima čisto mrzle prste/…/ to traja nekaj minut in otrok se tega spominja, zato se je koristno z njim o tem pogovoriti.”
In zakaj je ta pojav najpogostejši prav pri otrocih? Eden od razlogov je v razvoju možganov.
“Zavorni mehanizmi pri otroku še ne dozorijo in je to eden od razlogov. Otroški možgani v razvoju so občutljivejši in to ponavadi izveni do konca pubertete in jaz teh pojavov pri starejših od 16 let nisem srečal”.
To pa ni edini sindrom, ki je povezan z ukrivljeno percepcijo vizualnih zaznav. O sindromu Charlesa Bonneta, ki je veliko bolj pogost, sploh pri starejši populaciji, pa v eni od prihodnjih marčevskih oddaj!
483 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Po priljubljeni knjižni junakinji je poimenovan sindrom, pri katerem nas vidno zaznavanje 'pretenta'
Gotovo ste se tudi vi, že v otroštvu, ob prebiranju knjig, srečali z deklico Alico, ki je skozi zajčjo luknjo vstopila v čudežno deželo, kjer so se mačke režale, zajci bili imenitno oblečeni, Alica pa se je, če si je privoščila vsebino stekleničke z napisom »izpij me«, pomanjšala, kolaček z napisom »pojej me«, pa jo je povečal.
Kaj pa, če vse ni tako domišljijsko in nas naše vidno zaznavanje res pretenta, da kaj zaznavamo večje ali manjše, kot je v resnici, oziroma, da se tudi sami znajdemo v svetu, ki ga v resnici ni?
Prav po knjigi Lewisa Carolla, Alica v čudežni deželi, je sindrom dobil tudi ime – Sindrom Alice v čudežni deželi (nekateri ga poimenujejo tudi Toddov sindrom, po dr. Johnu Toddu, ki je to stanje opisal leta 1955).
Kot je za našo oddajo pojasnil primarij Igor M. Ravnik, ta sindrom ni pogost, je pa najpogostejši v otroštvu in sčasoma navadno izzveni.
“To je nekaj sekundi delirij, ki pa ni psihoza”
Je pojasnil naš sogovornik, ki je poudaril tudi, da je pomembno pomiriti starše, ki se ob takšnih trenutkih ustrašijo, gre pa za odziv možganov na zunanje dejavnike, kot je lahko neka okužba, povišana temperatura in tako naprej.
Če uporabimo strokovne izraze kot so mikropsija, makropsija, poliopsija, dismegalopsija … to najbrž za večino še ne pove kaj dosti. Kako sindrom Alice v čudežni deželi doživlja posameznik? Primarij Igor M. Ravnik je orisal nekaj primerov:
“…otrok recimo reče: ‘Mami, ne tako na glas govoriti!’ pa mamica govori enako kot sicer, ali pa: ‘Zakaj pa tako hitro govoriš?’ kjer gre za neko izkrivljeno percepcijo časa, ali pa otrok reče: ‘Joj oči, zdaj gre pa čas tako počasi!’. Lahko pride tudi do motnje telesne sheme, to je otrokom ponavadi najbolj strašljivo, ker doživljajo, da jim rastejo prsti, ali pa da so majhni in imajo velike roke pa da se knjižna omara podira, da knjige letijo proti njim, da ima čisto mrzle prste/…/ to traja nekaj minut in otrok se tega spominja, zato se je koristno z njim o tem pogovoriti.”
In zakaj je ta pojav najpogostejši prav pri otrocih? Eden od razlogov je v razvoju možganov.
“Zavorni mehanizmi pri otroku še ne dozorijo in je to eden od razlogov. Otroški možgani v razvoju so občutljivejši in to ponavadi izveni do konca pubertete in jaz teh pojavov pri starejših od 16 let nisem srečal”.
To pa ni edini sindrom, ki je povezan z ukrivljeno percepcijo vizualnih zaznav. O sindromu Charlesa Bonneta, ki je veliko bolj pogost, sploh pri starejši populaciji, pa v eni od prihodnjih marčevskih oddaj!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ker oktobra radio obeležuje devet desetletij risanja zgodb z zvokom, štiri četrtkove epizode namenjamo prav temu – možganom in zvoku. Najprej se bomo odpravili na bučno zabavo in se vprašali, kako naši možgani usmerjajo pozornost na enega sogovornika in kako je mogoče, da ob poplavi dražljajev v zelo glasni množici slišimo, če nas kdo pokliče po imenu. In po drugi strani – zakaj kdaj v mirnem okolju koga, kljub temu da je ob nas, enostavno ne slišimo, ker počnemo nekaj drugega? V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
Kaj visoke temperature pomenijo za naše možgane in kako skrbijo za ohlajanje
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Si tudi vi ne predstavljate jutranje rutine brez skodelice kave? Kot nam je povedala prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov