Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaznavanje okusa je simfonija različnih informacij, ki pridejo do naših možganov
Ko so naši možgani na počitnicah, jim včasih privoščimo tudi gurmanske užitke, poskusimo nove jedi, se sladkamo s sladoledom, hladimo z limonado, preizkušamo nove kombinacije eksotičnih začimb in podobno. Čeprav latinski rek pravi, da so okusi različni in se o tem ne razpravlja, pa si bomo vseeno privoščili nekaj minut za razpravo o naših možganih in o tem, kako zaznavajo okus. Na popotovanje od brbončic do nevronskih omrežij nas je odpeljal prof. dr. Zvezdan Pirtošek.
To, kaj jemo in kako jemo, v veliki meri določa, ali bomo kot vrsta uspešni ali ne.
Pred približno 7,8 milijona let smo imeli posebno razvit okus za sladko in grenko. Zelo pomembno je bilo, da smo ločili hrano, v kateri je veliko energije (sladkorji), od tega kar je morebitno strupeno in ima po navadi grenak priokus. Ko so minevali milijoni let, se je tudi naš način življenja spremenil in pred tremi milijoni let smo začeli našo hrano kuhati, kar je bila velika pridobitev za evolucijo, saj to hrano lahko veliko bolj izkoristimo, tudi v kaloričnem smislu. Tako smo se od sadja obrnili tudi k mesu. To, da smo meso tudi kuhali, pa je povzročilo razvoj novega čuta za okus, ki mu rečemo umami.
Dobimo ga, recimo, ko jemo piščančjo juho ali kuhano meso. Ko se je človek opiral na kmetijstvo in agrikulturo v neolitiku, pa je nastalo veliko sprememb v genih in receptorjih, ki so pomembne za metabolizem škroba (amilaza).
Ko gledamo skozi evolucijo, lahko vidimo, da okusi, ki jih razvijamo, in način, kako jemo, kažejo na našo evolucijsko pot in željo po preživetju.
Okušalne brbončice pri okusih delujejo kot “ključ in ključavnica”.
Impulzi po treh možganskih živcih nato potujejo v možgansko deblo, kjer so vsi procesi nezavedni in avtomatični. Tam je jedro, ki se »odloči«, ali bo refleksno hrano sprejelo ali zavrnilo. Tudi ljudje, ki zaradi bolezni ali genetskih motenj nimajo velikih možganov, bodo avtomatično sprejeli ali hitro zavrnili določeno hrano. Za vse bogastvo okusov pa je potrebna pot od debla do višje sfere možganov, sploh v tiste predele, ki odločajo, kaj je dobro in kaj ne. To so deli v spodnjem čelnem režnju, v zadnjih predelih možganov, predvsem pa v tako imenovani insuli. Tam se ustvarja ta čudoviti svet, v katerem je vedno tudi element uživanja, odvrata in, kar je tudi pomembno, učenja.
Naše okušanje ni samo okus, ampak je tudi vonj, tekstura in vse to se ustvarja v delih možganov, ki so zelo blizu centru za spomin (hipokampus).
483 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Zaznavanje okusa je simfonija različnih informacij, ki pridejo do naših možganov
Ko so naši možgani na počitnicah, jim včasih privoščimo tudi gurmanske užitke, poskusimo nove jedi, se sladkamo s sladoledom, hladimo z limonado, preizkušamo nove kombinacije eksotičnih začimb in podobno. Čeprav latinski rek pravi, da so okusi različni in se o tem ne razpravlja, pa si bomo vseeno privoščili nekaj minut za razpravo o naših možganih in o tem, kako zaznavajo okus. Na popotovanje od brbončic do nevronskih omrežij nas je odpeljal prof. dr. Zvezdan Pirtošek.
To, kaj jemo in kako jemo, v veliki meri določa, ali bomo kot vrsta uspešni ali ne.
Pred približno 7,8 milijona let smo imeli posebno razvit okus za sladko in grenko. Zelo pomembno je bilo, da smo ločili hrano, v kateri je veliko energije (sladkorji), od tega kar je morebitno strupeno in ima po navadi grenak priokus. Ko so minevali milijoni let, se je tudi naš način življenja spremenil in pred tremi milijoni let smo začeli našo hrano kuhati, kar je bila velika pridobitev za evolucijo, saj to hrano lahko veliko bolj izkoristimo, tudi v kaloričnem smislu. Tako smo se od sadja obrnili tudi k mesu. To, da smo meso tudi kuhali, pa je povzročilo razvoj novega čuta za okus, ki mu rečemo umami.
Dobimo ga, recimo, ko jemo piščančjo juho ali kuhano meso. Ko se je človek opiral na kmetijstvo in agrikulturo v neolitiku, pa je nastalo veliko sprememb v genih in receptorjih, ki so pomembne za metabolizem škroba (amilaza).
Ko gledamo skozi evolucijo, lahko vidimo, da okusi, ki jih razvijamo, in način, kako jemo, kažejo na našo evolucijsko pot in željo po preživetju.
Okušalne brbončice pri okusih delujejo kot “ključ in ključavnica”.
Impulzi po treh možganskih živcih nato potujejo v možgansko deblo, kjer so vsi procesi nezavedni in avtomatični. Tam je jedro, ki se »odloči«, ali bo refleksno hrano sprejelo ali zavrnilo. Tudi ljudje, ki zaradi bolezni ali genetskih motenj nimajo velikih možganov, bodo avtomatično sprejeli ali hitro zavrnili določeno hrano. Za vse bogastvo okusov pa je potrebna pot od debla do višje sfere možganov, sploh v tiste predele, ki odločajo, kaj je dobro in kaj ne. To so deli v spodnjem čelnem režnju, v zadnjih predelih možganov, predvsem pa v tako imenovani insuli. Tam se ustvarja ta čudoviti svet, v katerem je vedno tudi element uživanja, odvrata in, kar je tudi pomembno, učenja.
Naše okušanje ni samo okus, ampak je tudi vonj, tekstura in vse to se ustvarja v delih možganov, ki so zelo blizu centru za spomin (hipokampus).
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ker oktobra radio obeležuje devet desetletij risanja zgodb z zvokom, štiri četrtkove epizode namenjamo prav temu – možganom in zvoku. Najprej se bomo odpravili na bučno zabavo in se vprašali, kako naši možgani usmerjajo pozornost na enega sogovornika in kako je mogoče, da ob poplavi dražljajev v zelo glasni množici slišimo, če nas kdo pokliče po imenu. In po drugi strani – zakaj kdaj v mirnem okolju koga, kljub temu da je ob nas, enostavno ne slišimo, ker počnemo nekaj drugega? V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
Kaj visoke temperature pomenijo za naše možgane in kako skrbijo za ohlajanje
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Si tudi vi ne predstavljate jutranje rutine brez skodelice kave? Kot nam je povedala prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov