Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.

Strah pred padcem v globino je eden od tistih, ki jih je najtežje premagati

Če se lotimo adrenalinskih podvigov, kot je bungee jumping, v naših možganih poteka pravi boj. Bojimo se padca v globino, ki je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh. Aktivira se naš preživetveni nagon. En del možganov nam pravi, da gre za nevaren položaj in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja.

Hitrejši srčni utrip, tresoče roke, močno znojenje so znaki, ki kažejo, da je za telo in možgane najbolj stresen trenutek vzpenjanje na bungee ploščad in priprava na skok, pravi nemški nevroznanstvenik z Univerze v Tübingenu dr. Surjo Raphael Soekadar:

»Gre za t. i. stanje bojuj se ali pobegni. Tvoje telo ve, da sta to v tistem trenutku edini možnosti. Veliko adrenalina se sprošča v takem položaju.«

Poleg adrenalina občutek evforije, ki sledi skoku v globino, ustvarijo dopamin in endorfini. Dr. Soekadar takole opisuje občutke skakalcev po skoku, ki ju je preučeval:

»Pred prvim skokom sta bila tudi naša skakalca skrajno živčna, ker tega nista še nikoli počela. Povedala sta, da sta imela mokre in hladne roke. Njuna glasova sta se spremenila, imela sta občutek zoženega grla. Po prvem skoku pa sta se počutila odlično in sta skoke lahko ponovila drugega za drugim. Na neki način sta bila omamljena od vsega skupaj. Še sta želela skakati in na koncu sta oba skočila približno 15-krat. Ko pa sta si vzela odmor, sta začutila utrujenost. Adrenalin je prej zadušil vse občutke, ki so prišli na dan med odmorom. Šele takrat sta se skakalca zavedela, da ju na mestu, na katerem sta imela pritrjeno vrv za skakanje, boli.«

Raziskava možganov med bungee jumpingom, ki jo je s sodelavci izvedel dr. Soekadar, je prinesla še eno pomembno ugotovitev. Z njo so poskušali izmeriti električni potencial možganov in s tem dokazati obstoj svobodne volje. Na glavo skakalcev so namestili kapo z merilniki možganskih valov, ki je bila povezana z ekrani raziskovalcev. Nevroznanstveniki so lahko že dobro sekundo, preden sta se skakalca pognala v globino, napovedali, kaj se bo zgodilo. Ugotovitve raziskave bodo v prihodnosti poskušali uporabiti pri prenosu sistemov EEG, ki bodo gibalno oviranim omogočili uporabljanje elektronskih protez z močjo misli, iz laboratorijev v vsakdan.