Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zahodnem svetu s pozitivnim razpoloženjem povezujemo predvsem durovsko tonsko lestvico
Zakaj na primer zvok kraguljčkov takoj povežemo z božično glasbo, ob nekaj tonih heavy metala pa nas naša nevronska omrežja ne prestavijo takoj v ta božično-novoletni čas? O vsem tem smo se pogovarjali s prof. dr. Brianom Rabinovitzem.
Če pa bi redno in vsako leto poslušali heavy metal v božičnem času in samo takrat, bi se ob tem, ko slišite te tone, takoj preselili v božični čas. Omrežja povezav v naših možganih se tvorijo na podlagi določenih izkušenj, ki jih imamo. Znotraj kulture si številne izkušnje delimo, zato se strinjamo o tem, kaj nekaj pomeni. Če pa bi imeli drugačne izkušnje, bi se tudi to spremenilo. Seveda zvok kraguljčkov povežemo z zgodbami o Božičku, jelenčkih in tako naprej.
Imajo božične skladbe kaj skupnega?
Do neke mere lahko pritrdim. Če govorimo o tem, katera skladba bo postala hit, veljajo za večino skladb določena pravila. Pri božični glasbi velja, da je po večini v durovskem načinu, kar predstavlja splošen občutek pozitivnosti in sreče. Posebno v zahodni družbi velja, da so skladbe v durovskem tonskem načinu bolj vesele. Prav tako te skladbe niso zelo zahtevne, ko govorimo o številu delov pesmi, so enostavnejše. Največkrat pa je prisotna pozitivnost, tako v besedilu kot v glasbi.
Božična glasba je pri marsikom povezana z dopaminom, živčnim prenašalcem, ki je tesno povezan z našim centrom za nagrajevanje. Ampak, kaj pa če je te “sreče” preveč? Se lahko z božično glasbo tudi “predoziramo”?
Ja, lahko se zgodi. Veliko je odvisno od tega, kakšen je bil prvotni odziv človeka na neko skladbo. Enaka skladba ne bo nujno spodbudila enakega odziva v možganih pri vseh. Če vzamemo za primer džez, tu imajo tisti, ki glasbo zelo dobro poznajo, določena pričakovanja, če je ne, pa ne. Lahko da božič povezujemo s kakšnim travmatičnim dogodkom, pa to potem povežemo z glasbo. Seveda pa lahko tudi nekaj, kar se nam zdi na začetku prijetno, ob preveč ponovitvah pomeni negativno izkušnjo. Pri posameznikih, ki imajo ta čas zelo radi in ga povežejo z res pozitivnimi čustvi, pa se lahko ta glasba vrti in vrti in se je ne bodo naveličali. In tudi če se nam zdi, da smo ob božiču s to glasbo zasičeni, imamo potem velik del leta, da si malo opomoremo, da pride do prihodnjega leta spet »neobrabljena«.
Več o prazničnem povezovanju četrtkovih znanstvenih oddaj na RTV Slovenija pa lahko preberete tukaj.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
V zahodnem svetu s pozitivnim razpoloženjem povezujemo predvsem durovsko tonsko lestvico
Zakaj na primer zvok kraguljčkov takoj povežemo z božično glasbo, ob nekaj tonih heavy metala pa nas naša nevronska omrežja ne prestavijo takoj v ta božično-novoletni čas? O vsem tem smo se pogovarjali s prof. dr. Brianom Rabinovitzem.
Če pa bi redno in vsako leto poslušali heavy metal v božičnem času in samo takrat, bi se ob tem, ko slišite te tone, takoj preselili v božični čas. Omrežja povezav v naših možganih se tvorijo na podlagi določenih izkušenj, ki jih imamo. Znotraj kulture si številne izkušnje delimo, zato se strinjamo o tem, kaj nekaj pomeni. Če pa bi imeli drugačne izkušnje, bi se tudi to spremenilo. Seveda zvok kraguljčkov povežemo z zgodbami o Božičku, jelenčkih in tako naprej.
Imajo božične skladbe kaj skupnega?
Do neke mere lahko pritrdim. Če govorimo o tem, katera skladba bo postala hit, veljajo za večino skladb določena pravila. Pri božični glasbi velja, da je po večini v durovskem načinu, kar predstavlja splošen občutek pozitivnosti in sreče. Posebno v zahodni družbi velja, da so skladbe v durovskem tonskem načinu bolj vesele. Prav tako te skladbe niso zelo zahtevne, ko govorimo o številu delov pesmi, so enostavnejše. Največkrat pa je prisotna pozitivnost, tako v besedilu kot v glasbi.
Božična glasba je pri marsikom povezana z dopaminom, živčnim prenašalcem, ki je tesno povezan z našim centrom za nagrajevanje. Ampak, kaj pa če je te “sreče” preveč? Se lahko z božično glasbo tudi “predoziramo”?
Ja, lahko se zgodi. Veliko je odvisno od tega, kakšen je bil prvotni odziv človeka na neko skladbo. Enaka skladba ne bo nujno spodbudila enakega odziva v možganih pri vseh. Če vzamemo za primer džez, tu imajo tisti, ki glasbo zelo dobro poznajo, določena pričakovanja, če je ne, pa ne. Lahko da božič povezujemo s kakšnim travmatičnim dogodkom, pa to potem povežemo z glasbo. Seveda pa lahko tudi nekaj, kar se nam zdi na začetku prijetno, ob preveč ponovitvah pomeni negativno izkušnjo. Pri posameznikih, ki imajo ta čas zelo radi in ga povežejo z res pozitivnimi čustvi, pa se lahko ta glasba vrti in vrti in se je ne bodo naveličali. In tudi če se nam zdi, da smo ob božiču s to glasbo zasičeni, imamo potem velik del leta, da si malo opomoremo, da pride do prihodnjega leta spet »neobrabljena«.
Več o prazničnem povezovanju četrtkovih znanstvenih oddaj na RTV Slovenija pa lahko preberete tukaj.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Elektrotehnično znanje in merjenje omogočata zanimiv vpogled v svet zvoka in zaznavanja zvoka
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ker oktobra radio obeležuje devet desetletij risanja zgodb z zvokom, štiri četrtkove epizode namenjamo prav temu – možganom in zvoku. Najprej se bomo odpravili na bučno zabavo in se vprašali, kako naši možgani usmerjajo pozornost na enega sogovornika in kako je mogoče, da ob poplavi dražljajev v zelo glasni množici slišimo, če nas kdo pokliče po imenu. In po drugi strani – zakaj kdaj v mirnem okolju koga, kljub temu da je ob nas, enostavno ne slišimo, ker počnemo nekaj drugega? V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
Kaj visoke temperature pomenijo za naše možgane in kako skrbijo za ohlajanje
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov