Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zahodnem svetu s pozitivnim razpoloženjem povezujemo predvsem durovsko tonsko lestvico
Zakaj na primer zvok kraguljčkov takoj povežemo z božično glasbo, ob nekaj tonih heavy metala pa nas naša nevronska omrežja ne prestavijo takoj v ta božično-novoletni čas? O vsem tem smo se pogovarjali s prof. dr. Brianom Rabinovitzem.
Če pa bi redno in vsako leto poslušali heavy metal v božičnem času in samo takrat, bi se ob tem, ko slišite te tone, takoj preselili v božični čas. Omrežja povezav v naših možganih se tvorijo na podlagi določenih izkušenj, ki jih imamo. Znotraj kulture si številne izkušnje delimo, zato se strinjamo o tem, kaj nekaj pomeni. Če pa bi imeli drugačne izkušnje, bi se tudi to spremenilo. Seveda zvok kraguljčkov povežemo z zgodbami o Božičku, jelenčkih in tako naprej.
Imajo božične skladbe kaj skupnega?
Do neke mere lahko pritrdim. Če govorimo o tem, katera skladba bo postala hit, veljajo za večino skladb določena pravila. Pri božični glasbi velja, da je po večini v durovskem načinu, kar predstavlja splošen občutek pozitivnosti in sreče. Posebno v zahodni družbi velja, da so skladbe v durovskem tonskem načinu bolj vesele. Prav tako te skladbe niso zelo zahtevne, ko govorimo o številu delov pesmi, so enostavnejše. Največkrat pa je prisotna pozitivnost, tako v besedilu kot v glasbi.
Božična glasba je pri marsikom povezana z dopaminom, živčnim prenašalcem, ki je tesno povezan z našim centrom za nagrajevanje. Ampak, kaj pa če je te “sreče” preveč? Se lahko z božično glasbo tudi “predoziramo”?
Ja, lahko se zgodi. Veliko je odvisno od tega, kakšen je bil prvotni odziv človeka na neko skladbo. Enaka skladba ne bo nujno spodbudila enakega odziva v možganih pri vseh. Če vzamemo za primer džez, tu imajo tisti, ki glasbo zelo dobro poznajo, določena pričakovanja, če je ne, pa ne. Lahko da božič povezujemo s kakšnim travmatičnim dogodkom, pa to potem povežemo z glasbo. Seveda pa lahko tudi nekaj, kar se nam zdi na začetku prijetno, ob preveč ponovitvah pomeni negativno izkušnjo. Pri posameznikih, ki imajo ta čas zelo radi in ga povežejo z res pozitivnimi čustvi, pa se lahko ta glasba vrti in vrti in se je ne bodo naveličali. In tudi če se nam zdi, da smo ob božiču s to glasbo zasičeni, imamo potem velik del leta, da si malo opomoremo, da pride do prihodnjega leta spet »neobrabljena«.
Več o prazničnem povezovanju četrtkovih znanstvenih oddaj na RTV Slovenija pa lahko preberete tukaj.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
V zahodnem svetu s pozitivnim razpoloženjem povezujemo predvsem durovsko tonsko lestvico
Zakaj na primer zvok kraguljčkov takoj povežemo z božično glasbo, ob nekaj tonih heavy metala pa nas naša nevronska omrežja ne prestavijo takoj v ta božično-novoletni čas? O vsem tem smo se pogovarjali s prof. dr. Brianom Rabinovitzem.
Če pa bi redno in vsako leto poslušali heavy metal v božičnem času in samo takrat, bi se ob tem, ko slišite te tone, takoj preselili v božični čas. Omrežja povezav v naših možganih se tvorijo na podlagi določenih izkušenj, ki jih imamo. Znotraj kulture si številne izkušnje delimo, zato se strinjamo o tem, kaj nekaj pomeni. Če pa bi imeli drugačne izkušnje, bi se tudi to spremenilo. Seveda zvok kraguljčkov povežemo z zgodbami o Božičku, jelenčkih in tako naprej.
Imajo božične skladbe kaj skupnega?
Do neke mere lahko pritrdim. Če govorimo o tem, katera skladba bo postala hit, veljajo za večino skladb določena pravila. Pri božični glasbi velja, da je po večini v durovskem načinu, kar predstavlja splošen občutek pozitivnosti in sreče. Posebno v zahodni družbi velja, da so skladbe v durovskem tonskem načinu bolj vesele. Prav tako te skladbe niso zelo zahtevne, ko govorimo o številu delov pesmi, so enostavnejše. Največkrat pa je prisotna pozitivnost, tako v besedilu kot v glasbi.
Božična glasba je pri marsikom povezana z dopaminom, živčnim prenašalcem, ki je tesno povezan z našim centrom za nagrajevanje. Ampak, kaj pa če je te “sreče” preveč? Se lahko z božično glasbo tudi “predoziramo”?
Ja, lahko se zgodi. Veliko je odvisno od tega, kakšen je bil prvotni odziv človeka na neko skladbo. Enaka skladba ne bo nujno spodbudila enakega odziva v možganih pri vseh. Če vzamemo za primer džez, tu imajo tisti, ki glasbo zelo dobro poznajo, določena pričakovanja, če je ne, pa ne. Lahko da božič povezujemo s kakšnim travmatičnim dogodkom, pa to potem povežemo z glasbo. Seveda pa lahko tudi nekaj, kar se nam zdi na začetku prijetno, ob preveč ponovitvah pomeni negativno izkušnjo. Pri posameznikih, ki imajo ta čas zelo radi in ga povežejo z res pozitivnimi čustvi, pa se lahko ta glasba vrti in vrti in se je ne bodo naveličali. In tudi če se nam zdi, da smo ob božiču s to glasbo zasičeni, imamo potem velik del leta, da si malo opomoremo, da pride do prihodnjega leta spet »neobrabljena«.
Več o prazničnem povezovanju četrtkovih znanstvenih oddaj na RTV Slovenija pa lahko preberete tukaj.
Si tudi vi ne predstavljate jutranje rutine brez skodelice kave? Kot nam je povedala prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Plavanje skupaj s tropskimi ribicami, odkrivanje prostranih puščavskih planjav, vzpon na "vrh sveta" - takšne podobe si radi naslikamo v mislih, ko se pripravljamo na potovanje v oddaljene kraje. A kaj, ko nam zna prve dni na počitniški destinaciji skaliti t. i. jet lag oziroma bolezen časovnih pasov, zaradi katere slabo spimo, smo čez dan utrujeni in imamo na primer prebavne težave. Pojav jet laga bomo raziskali v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!
Da so naše živčne celice majhna kompleksna elektrarna - stalno namreč proizvajajo električno aktivnost - smo v oddaji Možgani na dlani že povedali. Tokrat pa zavijamo v malce drugačno smer - ugotavljali bomo, kaj se v možganih dogaja, ko se srečata njihovo električno valovanje in elektrika zunanjega vira, kot sta recimo strela ali električni paralizator. Z nami bo prof. dr. Zvezdan Pirtošek, spec. nevrolog na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. Ne preslišite, na Prvem ob 7:35!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tudi vi kdaj sanjarite? Vam misli uidejo na počitnice, v vaše najljubše kraje, k ljudem, v prihodnost, polno priložnosti in sreče? Je sanjarjenje vedno nekaj pozitivnega? Je lahko tudi škodljivo? Zakaj ne gre tako zlahka dajati ‘etiket’ na to naše sanjanje z odprtimi očmi in ali ima sanjarjenje pravzaprav res kaj skupnega s spanjem?
Pisanje na roko in branje sta pomembna kulturna dosežka človeka. Evolucijsko gledano nista stara, okoli pet, šest tisoč let, sta pa za človeka zelo pomembna. Pisati in brati se naučimo v zgodnjem otroštvu, a glede na to, da živimo v digitalni dobi, se stvari spreminjajo. Pisanje na roko izpodrivata tipkanje in drsanje po zaslonu. Več kot 40 ameriških zveznih držav je že sprejelo standard, da se učitelj sam odloči, ali otroke nauči pisati tudi pisane črke ali ne. Gre za korak s časom ali za opuščanje dejavnosti, ki je zelo pomembna za razvoj možganskih funkcij otroka? Tokrat svet nevronov raziskuje Špela Šebenik.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Za eholokacijo pri netopirjih ali delfinih ste najbrž že slišali, v tokratnem potepu med nevroni pa bomo raziskovali, koliko je že znanega o tej zmožnosti navigacije in zaznavanja prostorov s pomočjo poslušanja odmevov pri ljudeh? Gre za veščino, ki je zelo uporabna pri slepih osebah, saj si lahko na primer s klikajočimi zvoki iz ust ustvarijo sliko o prostoru. Mojca Delač je poklicala tri raziskovalce eholokacije iz Nemčije, Švedske in Velike Britanije. Veliko radovednosti in dobra mera zvokov, ki jih naši možgani torej lahko interpretirajo v sliko okolja, tudi če ga ne vidimo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ob 8. februarju bodo rdeča nit radijskega jutra knjižnice, zato smo tudi v tokratni epizodi oddaje Možgani na dlani pokukali v našo »možgansko knjižnico«, kot bi lahko rekli spominu. Se spomnite kaj ste počeli včeraj? Mnogi boste najbrž prikimali. Kaj pa v četrtek pred štirinajstimi dnevi? Enim mesecem? Šestimi leti? Ja, marsikaj, kar se nam zgodi zbledi in utone v pozabo, obstaja pa tudi peščica posameznikov, pri katerih to ni tako in imajo izrazito dober avtobiografski spomin in se odlično spomnijo vsakega dneva življenja od določenega leta naprej. O tako imenovani hipertimeziji se je Mojca Delač pogovarjala z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom. So nevronska omrežja posameznikov s to sposobnostjo drugačna? Kaj imajo skupnega? In zakaj je pozabljanje včasih koristno?
Ozrite se okoli sebe. Kaj vidite? Naši možgani so sposobni vsak trenutek predelati ogromne količine informacij in marsikaj se nam zato zdi povsem samoumevno. Dokler deluje. Tudi na primer, da je klobuk-klobuk in glava-glava. Kaj pa mož, o katerem je pisal legendarni Oliver Sacks, ki je ženino glavo zamenjal za klobuk, pa je bilo z njegovim vidom vse vredu? O tako imenovanih agnozijah se je avtorica oddaje, Mojca Delač, pogovarjala z dr. Barbaro Starovasnik Žagavec, specialistko klinične psihologije z URI Soča.
Neveljaven email naslov