Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podlaga modernega smučanja v Srednji Evropi in pri nas je bilo nordijsko smučanje; razmahnilo se je zlasti po uspeli grenlandski odpravi norveškega polarnega raziskovalca Fridjofa Nansena. Tako je avstro-ogrska vojska v svoje gorske enote uvedla patrulje na nordijskih smučeh, vendar so jih zaradi drugačnega srednjeevropskega terena skrajšali ter jim dodali kovinsko streme in palici. Prvi par takih smuči pri nas je po zdaj znanih podatkih izdelal mizar Fran Krapež s Predmeje na Trnovski planoti.
Proti koncu 19. stoletja so začeli takšne smuči – “snežke” so jim rekli – uporabljati gozdarji in lovci, prvo smučarsko tekmovanje, povezano sicer z izletom na vrh Goljaka na Trnovski planoti, pa so izvedli na današnji dan pred 120-imi leti. Nekateri ga celo štejejo za prvo smučarsko tekmovanje v alpskih deželah. Zmagovalec je dobil dvajset kron in seveda slavo, goriški časopis “Soča” pa je poudaril glavni namen tekmovanja: “Povzdigniti ta ´sport´ in praktično pokazati, da za naše gore je snežka po zimi neprecenljive vrednosti.”
——
Operna in koncertna pevka FRANJA GOLOB se je rodila na današnji dan leta 1908 v Podmélcu (podmeucu) pri Mostu na Soči. Po študiju na ljubljanskem konservatoriju je v letih od 1934 do `38 pela vodilne altovske vloge v ljubljanski operi. Pred drugo svetovno vojno je nastopala v beograjski operi, med vojno znova v ljubljanski, po vojni pa se je izselila v Argentino in nastopala predvsem kot koncertna pevka.
——-
Ameriške socialistke so na današnji dan leta 1910 prvič manifestirale za žensko enakopravnost. V spomin na te demonstracije je političarka Klara Zetkin še istega leta na 2. ženski konferenci v Köbenhavnu predlagala 8. marec za mednarodni praznik žensk. Na Slovenskem so ta praznik v socialističnem taboru praznovali vse od njegove razglasitve, po drugi svetovni vojni pa je postal državni praznik. Skladno z vojno in revolucionarno tradicijo so poudarjali, da je to predvsem praznik borbenih žensk, v poznejših socialističnih časih pa je imel “dan žena” poleg emancipacijskega tudi materinski pomen.
—–
Po izbruhu prve svetovne vojne so začele avstrijske oblasti graditi čez Vršič vojaško cesto, ki naj bi povezala Zgornjesavsko dolino in Trento in bila osrednja preskrbovalna pot v dolino Lepene in na Duplo planino, kjer so bili položaji avstrijskih vojaških enot. Cesto je gradilo približno 12.000 ruskih vojnih ujetnikov. Med izčrpanimi ujetniki, ki so morali delati v vsakršnem vremenu, so razsajale bolezni in zahtevale številne žrtve.
Februarja leta 1916 je v dotlej suhi zimi začelo močno snežiti. Ob tem se je z Mojstrovke na današnji dan leta 1916 utrgal plaz ter pokopal pod seboj skoraj 300 ruskih ujetnikov in nekaj avstrijskih stražarjev. Žrtve so pokopali na vojaških pokopališčih v Kranjski Gori in Trenti, na kraju, kjer so našli poslednjo žrtev plazu, pa so ruski soujetniki postavili kapelo s čebulastima stolpoma in jo v celoti prekrili z lesom. V tako imenovano “Rusko kapelico” ob cesti na Vršič so prinesli tudi originalno rusko ikono, vendar je ob koncu prve svetovne vojne izginila.
Že vrsto let pa je vsako tretjo nedeljo v juliju ob kapelici spominsko srečanje. Takrat se visoki državni ruski in slovenski delegaciji ter številni obiskovalci poklonijo žrtvam te tragične naravne nesreče med prvo svetovno vojno.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podlaga modernega smučanja v Srednji Evropi in pri nas je bilo nordijsko smučanje; razmahnilo se je zlasti po uspeli grenlandski odpravi norveškega polarnega raziskovalca Fridjofa Nansena. Tako je avstro-ogrska vojska v svoje gorske enote uvedla patrulje na nordijskih smučeh, vendar so jih zaradi drugačnega srednjeevropskega terena skrajšali ter jim dodali kovinsko streme in palici. Prvi par takih smuči pri nas je po zdaj znanih podatkih izdelal mizar Fran Krapež s Predmeje na Trnovski planoti.
Proti koncu 19. stoletja so začeli takšne smuči – “snežke” so jim rekli – uporabljati gozdarji in lovci, prvo smučarsko tekmovanje, povezano sicer z izletom na vrh Goljaka na Trnovski planoti, pa so izvedli na današnji dan pred 120-imi leti. Nekateri ga celo štejejo za prvo smučarsko tekmovanje v alpskih deželah. Zmagovalec je dobil dvajset kron in seveda slavo, goriški časopis “Soča” pa je poudaril glavni namen tekmovanja: “Povzdigniti ta ´sport´ in praktično pokazati, da za naše gore je snežka po zimi neprecenljive vrednosti.”
——
Operna in koncertna pevka FRANJA GOLOB se je rodila na današnji dan leta 1908 v Podmélcu (podmeucu) pri Mostu na Soči. Po študiju na ljubljanskem konservatoriju je v letih od 1934 do `38 pela vodilne altovske vloge v ljubljanski operi. Pred drugo svetovno vojno je nastopala v beograjski operi, med vojno znova v ljubljanski, po vojni pa se je izselila v Argentino in nastopala predvsem kot koncertna pevka.
——-
Ameriške socialistke so na današnji dan leta 1910 prvič manifestirale za žensko enakopravnost. V spomin na te demonstracije je političarka Klara Zetkin še istega leta na 2. ženski konferenci v Köbenhavnu predlagala 8. marec za mednarodni praznik žensk. Na Slovenskem so ta praznik v socialističnem taboru praznovali vse od njegove razglasitve, po drugi svetovni vojni pa je postal državni praznik. Skladno z vojno in revolucionarno tradicijo so poudarjali, da je to predvsem praznik borbenih žensk, v poznejših socialističnih časih pa je imel “dan žena” poleg emancipacijskega tudi materinski pomen.
—–
Po izbruhu prve svetovne vojne so začele avstrijske oblasti graditi čez Vršič vojaško cesto, ki naj bi povezala Zgornjesavsko dolino in Trento in bila osrednja preskrbovalna pot v dolino Lepene in na Duplo planino, kjer so bili položaji avstrijskih vojaških enot. Cesto je gradilo približno 12.000 ruskih vojnih ujetnikov. Med izčrpanimi ujetniki, ki so morali delati v vsakršnem vremenu, so razsajale bolezni in zahtevale številne žrtve.
Februarja leta 1916 je v dotlej suhi zimi začelo močno snežiti. Ob tem se je z Mojstrovke na današnji dan leta 1916 utrgal plaz ter pokopal pod seboj skoraj 300 ruskih ujetnikov in nekaj avstrijskih stražarjev. Žrtve so pokopali na vojaških pokopališčih v Kranjski Gori in Trenti, na kraju, kjer so našli poslednjo žrtev plazu, pa so ruski soujetniki postavili kapelo s čebulastima stolpoma in jo v celoti prekrili z lesom. V tako imenovano “Rusko kapelico” ob cesti na Vršič so prinesli tudi originalno rusko ikono, vendar je ob koncu prve svetovne vojne izginila.
Že vrsto let pa je vsako tretjo nedeljo v juliju ob kapelici spominsko srečanje. Takrat se visoki državni ruski in slovenski delegaciji ter številni obiskovalci poklonijo žrtvam te tragične naravne nesreče med prvo svetovno vojno.
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Neveljaven email naslov