Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Verski in društveni organizator med Slovenci na Nizozemskem, frančiškan PETER JOSEF van VELZEN se je rodil na današnji dan lpred 130-imi leti v Delftu na Nizozemskem. Po duhovniškem posvečenju je prevzel redovno ime Teotim ter se naučil slovenskega jezika. Leta 1926 je bil soustanovitelj prvega slovenskega katoliškega društva »Svete Barbare« v Brunssumu, pet let pozneje pa je začel v Heerlenu izdajati glasilo «Rafael«, namenjeno zlasti slovenskim priseljencem na Nizozemskem, v Belgiji, Franciji in Nemčiji, ter ustanovil slovensko šolo. Bil je ustanovitelj nekaj slovenskih pevskih zborov in pevovodja.
S čutom za delavska in socialna vprašanja je skrbel za dobre stike z upravami rudnikov in lokalnimi oblastmi, med veliko gospodarsko krizo v letih od 1929 do 31 pa si je prizadeval za materialno pomoč rudarjem, med katerimi je bilo veliko Slovencev. Ker je nizozemski frančiškan pater Teotim deloval za prepoznavnost naših rojakov v krogu večjih priseljenskih skupin v Limburgu, so ga slovenski izseljenci imenovali »naš pater«.
—–
Pesnik SREČKO KOSOVEL je ena najpomembnejših osebnosti slovenske avantgardne poezije. Njegovi pesniški začetki so bili impresionistični; nadaljeval je izročilo slovenske moderne, vendar mu je dodajal nove, izrazite značilnosti. V večini pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem dobiva ekspresivno naravo.
Za Kosovelovega življenja so bile objavljene njegove le manj značilne pesmi in šele gradivo “Zbranega dela” je pokazalo, da sodi njegova poezija v vrh slovenskega ekspresionizma in da je uresničil njegovo najradikalnejšo stopnjo. Vendar na razvoj naše književnosti pred drugo svetovno vojno ni vplival, saj je najpomembnejši del njegovega opusa ostal dolgo neznan; vplival je šele na novi modernizem po drugi svetovni vojni. Sicer pa je pisal tudi črtice in eseje, v katerih je obravnaval družbena in narodnostna vprašanja, predvsem pa razmerja med umetnostjo in družbo. Rodil se je na današnji dan leta 1904 v Sežani.
—–
Novinar in urednik MIRAN SATTLER si je prve izkušnje nabral pri časopisu Ljudska pravica, pozneje pa je bil eden od ustanoviteljev Ljubljanskega dnevnika ter njegov urednik. Leta 1962 je izšla 1. številka Nedeljskega dnevnika, ki je pod njegovim urednikovanjem v naslednjih desetih letih dosegal tudi do 200.000 izvodov naklade. Pozneje je urejal še revijo Stop. Miran Sattler je bil časnikar z največ psevdonimi: Simon Mlinar, Jošt Bernik, Nives Štrafela, Tomaž Merlot in Peter Seter.
Najbolj znana je bila njegova rubrika v Nedeljskem dnevniku »Znanec iz sosednje ulice«, ki jo je pisal 37 let in v njej predstavljal znane in manj znane ljudi. Sam ali v soavtorstvu je izdal tudi nekaj knjig, med njimi so »Poslednji romantik na konju«, »Stare slovenske lipe« in »Ljubljanski originali«. Novinar in urednik Miran Sattler se je rodil na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.
6249 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Verski in društveni organizator med Slovenci na Nizozemskem, frančiškan PETER JOSEF van VELZEN se je rodil na današnji dan lpred 130-imi leti v Delftu na Nizozemskem. Po duhovniškem posvečenju je prevzel redovno ime Teotim ter se naučil slovenskega jezika. Leta 1926 je bil soustanovitelj prvega slovenskega katoliškega društva »Svete Barbare« v Brunssumu, pet let pozneje pa je začel v Heerlenu izdajati glasilo «Rafael«, namenjeno zlasti slovenskim priseljencem na Nizozemskem, v Belgiji, Franciji in Nemčiji, ter ustanovil slovensko šolo. Bil je ustanovitelj nekaj slovenskih pevskih zborov in pevovodja.
S čutom za delavska in socialna vprašanja je skrbel za dobre stike z upravami rudnikov in lokalnimi oblastmi, med veliko gospodarsko krizo v letih od 1929 do 31 pa si je prizadeval za materialno pomoč rudarjem, med katerimi je bilo veliko Slovencev. Ker je nizozemski frančiškan pater Teotim deloval za prepoznavnost naših rojakov v krogu večjih priseljenskih skupin v Limburgu, so ga slovenski izseljenci imenovali »naš pater«.
—–
Pesnik SREČKO KOSOVEL je ena najpomembnejših osebnosti slovenske avantgardne poezije. Njegovi pesniški začetki so bili impresionistični; nadaljeval je izročilo slovenske moderne, vendar mu je dodajal nove, izrazite značilnosti. V večini pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem dobiva ekspresivno naravo.
Za Kosovelovega življenja so bile objavljene njegove le manj značilne pesmi in šele gradivo “Zbranega dela” je pokazalo, da sodi njegova poezija v vrh slovenskega ekspresionizma in da je uresničil njegovo najradikalnejšo stopnjo. Vendar na razvoj naše književnosti pred drugo svetovno vojno ni vplival, saj je najpomembnejši del njegovega opusa ostal dolgo neznan; vplival je šele na novi modernizem po drugi svetovni vojni. Sicer pa je pisal tudi črtice in eseje, v katerih je obravnaval družbena in narodnostna vprašanja, predvsem pa razmerja med umetnostjo in družbo. Rodil se je na današnji dan leta 1904 v Sežani.
—–
Novinar in urednik MIRAN SATTLER si je prve izkušnje nabral pri časopisu Ljudska pravica, pozneje pa je bil eden od ustanoviteljev Ljubljanskega dnevnika ter njegov urednik. Leta 1962 je izšla 1. številka Nedeljskega dnevnika, ki je pod njegovim urednikovanjem v naslednjih desetih letih dosegal tudi do 200.000 izvodov naklade. Pozneje je urejal še revijo Stop. Miran Sattler je bil časnikar z največ psevdonimi: Simon Mlinar, Jošt Bernik, Nives Štrafela, Tomaž Merlot in Peter Seter.
Najbolj znana je bila njegova rubrika v Nedeljskem dnevniku »Znanec iz sosednje ulice«, ki jo je pisal 37 let in v njej predstavljal znane in manj znane ljudi. Sam ali v soavtorstvu je izdal tudi nekaj knjig, med njimi so »Poslednji romantik na konju«, »Stare slovenske lipe« in »Ljubljanski originali«. Novinar in urednik Miran Sattler se je rodil na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja »1551« – glasilo za univerzitetna in javna vprašanja
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Metodik fizike
Romana z jugoslovansko politično idejo Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Pionir radijskih iger Glas Mojčine pesmi za prvi film o Kekcu Mariborski industrialec – rešitelj Judov
Neveljaven email naslov