Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

17.04.2015


Uršulinka in pesnica IVANA KREMŽAR, z redovnim imenom mati Elizabeta, je počevala na šoli uršulinskega samostana v Ljubljani in bila tudi redovna predstojnica. Pisala je  meditativno religiozno liriko. Njena ritmika je gladka in zvočna, čustvovanje preprosto in iskreno, verske resnice pa izraža na oseben način. Kot eno osrednjih slovenskih religioznih pesnic so jo uvrstili v Antologijo slovenske religiozne lirike. Ivana Kremžar se je rodila na današnji dan leta 1878 v Glincah pri Ljubljani.

—–

Profesor  JOŽE  RIHAR  je leta 1965 postal prvi doktor čebelarstva v tedanji Jugoslaviji in Sloveniji. Celih 43 let je bil predavatelj in prvi redni univerzitetni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi, priznan znanstvenik in ugleden strokovnjak doma in v tujini. V znanstvenoraziskovalnem delu se je posvečal predvsem štirim področjem: čebeljim boleznim, zlasti varozi, selekciji kranjske čebele, preučevanju in napovedovanju gozdnega medenja in uvajanju čebelarjenja v nakladalnem panju.

Bil je tudi prvi Slovenec, ki je predsedoval kakšni delovni skupini v Svetovni čebelarski organizaciji Apimóndiji, v strokovni literaturi pa kot “Riharjevo” imenujejo njegovo izvirno metodo lovilnih plošč za kratkoročno napovedovanje gozdnega medenja. Nenehno je raziskoval, preizkušal, primerjal, ocenjeval in svoja dognanja prenašal v prakso, objavil pa je tudi več kot 660 del, od tega 14 knjig. Od leta 1956 je bil tudi pogost predavatelj  čebelarstva  v  naših  radijskih  oddajah.  Leta  1999 je biotehniška fakulteta v Ljubljani Jožetu Riharju za uspešno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo na področju čebelarstva podelila Jesenkovo priznanje. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Gabrju pri Ljubljani.

—–

Gospodarstvenik  LEOPOLD  KRESE  se je krojaške obrti izučil v Novem mestu, leta 1949 pa končal Višjo politično šolo v Beogradu. Leta 1933 se je vključil v Združeno delavsko sindikalno zvezo Jugoslavije in postal njen glavni tajnik za oblačilno stroko. Po razpadu Jugoslavije je bil najprej aktivist Osvobodilne fronte v Ljubljani, nato pa je odšel v partizane. Poleg tega, da je deloval v Partiji, je bil oktobra leta 1943 tudi delegat Ljubljane na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Po osvoboditvi je bil med drugim minister za državne nabave v Ljudski republiki Sloveniji, direktor Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik republiške turistične zveze.

Bil je tudi aktiven športni delavec in po njegovem prizadevanju je Slovenija dobila organizacijo prvih velikih mednarodnih športnih prireditev: svetovno hokejsko prvenstvo ter evropsko in svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. Za ta prispevek so mu slovenski športniki podelili Bloudkovo nagrado. Leopold Krese se je rodil na današnji dan pred sto leti v Novem mestu.

—–

Kočevski rog je bil izredno pomembno območje za narodnoosvobodilno gibanje na Slovenskem. Več baz je dajalo zavetje vojaškemu in političnemu vodstvu upora proti okupatorju, šolam, delavnicam, tiskarnam, bolnišnicam in ustanovam, pomembnim za vsako državo. V najpomembnejši bazi, Bazi 20,  so prvo barako postavili na današnji dan leta 1943, še danes pa je ohranjenih vseh šestindvajset; v njih je jeseni 1944 delovalo okoli 180 ljudi. Baza 20 – edinstveno zgrajen sedež vodstva kakega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno v Evropi –  je skupaj s še ohranjenima partizanskima bolnišnicama Jelendol in Zgornji Hrastnik od leta 1952 zavarovana kot kulturni spomenik.


Na današnji dan

6281 epizod

Na današnji dan

6281 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

17.04.2015


Uršulinka in pesnica IVANA KREMŽAR, z redovnim imenom mati Elizabeta, je počevala na šoli uršulinskega samostana v Ljubljani in bila tudi redovna predstojnica. Pisala je  meditativno religiozno liriko. Njena ritmika je gladka in zvočna, čustvovanje preprosto in iskreno, verske resnice pa izraža na oseben način. Kot eno osrednjih slovenskih religioznih pesnic so jo uvrstili v Antologijo slovenske religiozne lirike. Ivana Kremžar se je rodila na današnji dan leta 1878 v Glincah pri Ljubljani.

—–

Profesor  JOŽE  RIHAR  je leta 1965 postal prvi doktor čebelarstva v tedanji Jugoslaviji in Sloveniji. Celih 43 let je bil predavatelj in prvi redni univerzitetni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi, priznan znanstvenik in ugleden strokovnjak doma in v tujini. V znanstvenoraziskovalnem delu se je posvečal predvsem štirim področjem: čebeljim boleznim, zlasti varozi, selekciji kranjske čebele, preučevanju in napovedovanju gozdnega medenja in uvajanju čebelarjenja v nakladalnem panju.

Bil je tudi prvi Slovenec, ki je predsedoval kakšni delovni skupini v Svetovni čebelarski organizaciji Apimóndiji, v strokovni literaturi pa kot “Riharjevo” imenujejo njegovo izvirno metodo lovilnih plošč za kratkoročno napovedovanje gozdnega medenja. Nenehno je raziskoval, preizkušal, primerjal, ocenjeval in svoja dognanja prenašal v prakso, objavil pa je tudi več kot 660 del, od tega 14 knjig. Od leta 1956 je bil tudi pogost predavatelj  čebelarstva  v  naših  radijskih  oddajah.  Leta  1999 je biotehniška fakulteta v Ljubljani Jožetu Riharju za uspešno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo na področju čebelarstva podelila Jesenkovo priznanje. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Gabrju pri Ljubljani.

—–

Gospodarstvenik  LEOPOLD  KRESE  se je krojaške obrti izučil v Novem mestu, leta 1949 pa končal Višjo politično šolo v Beogradu. Leta 1933 se je vključil v Združeno delavsko sindikalno zvezo Jugoslavije in postal njen glavni tajnik za oblačilno stroko. Po razpadu Jugoslavije je bil najprej aktivist Osvobodilne fronte v Ljubljani, nato pa je odšel v partizane. Poleg tega, da je deloval v Partiji, je bil oktobra leta 1943 tudi delegat Ljubljane na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Po osvoboditvi je bil med drugim minister za državne nabave v Ljudski republiki Sloveniji, direktor Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik republiške turistične zveze.

Bil je tudi aktiven športni delavec in po njegovem prizadevanju je Slovenija dobila organizacijo prvih velikih mednarodnih športnih prireditev: svetovno hokejsko prvenstvo ter evropsko in svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. Za ta prispevek so mu slovenski športniki podelili Bloudkovo nagrado. Leopold Krese se je rodil na današnji dan pred sto leti v Novem mestu.

—–

Kočevski rog je bil izredno pomembno območje za narodnoosvobodilno gibanje na Slovenskem. Več baz je dajalo zavetje vojaškemu in političnemu vodstvu upora proti okupatorju, šolam, delavnicam, tiskarnam, bolnišnicam in ustanovam, pomembnim za vsako državo. V najpomembnejši bazi, Bazi 20,  so prvo barako postavili na današnji dan leta 1943, še danes pa je ohranjenih vseh šestindvajset; v njih je jeseni 1944 delovalo okoli 180 ljudi. Baza 20 – edinstveno zgrajen sedež vodstva kakega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno v Evropi –  je skupaj s še ohranjenima partizanskima bolnišnicama Jelendol in Zgornji Hrastnik od leta 1952 zavarovana kot kulturni spomenik.


09.11.2024

11. november - "novina" in Prešernova Zdravljica (1844)

Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja


05.11.2024

10. november - Boris Furlan (1894) dekan pravne faklutete - obsojenec političnega procesa

Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo


05.11.2024

9. november - pobuda za plebiscit o samostojni slovenski državi (1990)

Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf


05.11.2024

8. november - Gema Hafner (1919) literarna in prevajalska pot psihologinje

Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge


05.11.2024

7. november - Stanka Brezovar Kleiber (1937) od germanistike k baletni umetnosti

Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi


05.11.2024

6. november - Stanko Čurin (1929) vinar, ki je prestopal meje /tedaj/ možnega

Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov


25.10.2024

5. november - Dragotin Gustinčič (1882) zagovornik pravice do samoodločbe naroda

Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


Stran 1 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov