Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik in predhodnik mikrobiologije MARKO ANTON PLENČIČ je bil ugleden in cenjen strokovnjak dunajske medicinske fakultete. Zaradi uspešnega zdravniškega dela in knjig, v katerih je pisal o nalezljivih boleznih, mu je cesarica Marija Terezija podelila plemiški naslov. Med drugim je ugotovil, da so povzročitelji bolezni tako imenovana »živa kužila«. Pravilnost Plenčičevih trditev o živih semenih, ki naj bi raznašala okužbe, sta sto let pozneje s poskusi potrdila mikrobiologa Francoz Louis Pasteur in Nemec Robert Koch. Marko Anton Plenčič se je rodil na današnji dan pred 310-imi leti v Solkanu.
—–
Učitelj in sadjar VOJTEH RIBNIKAR je na ljubljanskem učiteljišču maturiral leta 1876, nato pa poučeval v Šmartnem pri Litiji in v Hotedršici. Pozneje je v Logatcu postal nadučitelj, enorazrednico je razširil v štirirazredno osnovno šolo in vodil zidavo enega najlepših šolskih poslopij v tistem času na Notranjskem. Na vseh šolah, kjer je poučeval, je ustanovil pevski zbor, v Logatcu pa je poleg pevskega društva organiziral še bralno in gasilsko društvo, podružnico Kmetijske družbe in posojilnico. Vodil je tudi »Društvo učiteljev in učiteljic ter šolskih prijateljev logaškega okraja« ter bil nekaj let podpredsednik Slovenskega učiteljskega društva.
Še posebno so ga privlačili sadjarstvo in predavanja. Delo z mladimi je obrodilo uspeh – za šolski vrt so dobili več priznanj in pohval, zlasti na razstavah, na primer na Kranjski deželni sadjarski razstavi in na razstavi sadja na Dunaju. Vojteh Ribnikar se je rodil na današnji dan leta 1857 v Tržiču.
—–
Slikar, grafik in ilustrator IVE ŠUBIC je študiral slikarstvo v Zagrebu in Ljubljani in tu leta 1950 opravil specialko za slikarstvo. V olju, temperi, risbi, grafiki, freski, sgraffitu in mozaiku je upodabljal figuralne in krajinske motive, realizem zgodnjih let pa je pozneje prepletal s prvinami ekspresionizma, kubizma in nadrealizma. Pomembna dela je ustvaril že v partizanih in je naš najpomembnejši avtor del s tematiko narodnoosvobodilne borbe. Vidno mesto imajo tudi njegovi motivi iz kmečkega življenja in številne ilustracije. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado. Ive Šubic se je rodil na današnji dan leta 1922 v Hotóvljah v Poljanski dolini.
—–
Danes goduje sveti Jurij, mučenec, rojen verjetno leta 303 našega štetja. O njem ne vemo nič zanesljivega, vendar je redkokateri svetnik obdan s toliko legendami kot prav ta mučenec iz Kapadokije, to je iz današnje Turčije. Podoba svetega Jurija, ki sedi na konju in se bojuje z zmajem, sodi med najbolj znane upodobitve v krščanstvu.
Po ljudskem koledarju pomeni jurjevo začetek pomladi in zato so ta dan še posebno slavili, a zaradi nekdanje cerkvene razdelitve so god svetega Jurija v krajih severno od Drave praznovali 23. aprila, južno od Drave pa dan pozneje. Sicer pa je Jurij med drugim zavetnik Anglije, italijanske konjenice in tudi mesta Ljubljana. V Ljubljani mu je posvečena kapela na gradu.
—–
Na jurjevo je tudi svetovni dan knjige. Ideja zanj se je sredi prejšnjega stoletja rodila v Kataloniji v Španiji, kjer na jurjevo sicer obhajajo »dan rož«; takrat namreč v tej sredozemski pokrajini zacvetijo prve vrtnice. Ker je pri njih to pravi ljudski praznik, so domiselni barcelonski knjigarnarji na stojnicah z rožami ponudili še knjige, kajti 23. april je tudi obletnica smrti vodilnega španskega dramatika, pisatelja in pesnika Miguela de Cervantesa. Njihova knjigotrška zbornica je leta 1923 ta dan razglasila za »dan knjige«, prav na pobudo katalonske vlade pa je UNESCO pred desetletjem 23. april razglasil za »svetovni dan knjige«.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik in predhodnik mikrobiologije MARKO ANTON PLENČIČ je bil ugleden in cenjen strokovnjak dunajske medicinske fakultete. Zaradi uspešnega zdravniškega dela in knjig, v katerih je pisal o nalezljivih boleznih, mu je cesarica Marija Terezija podelila plemiški naslov. Med drugim je ugotovil, da so povzročitelji bolezni tako imenovana »živa kužila«. Pravilnost Plenčičevih trditev o živih semenih, ki naj bi raznašala okužbe, sta sto let pozneje s poskusi potrdila mikrobiologa Francoz Louis Pasteur in Nemec Robert Koch. Marko Anton Plenčič se je rodil na današnji dan pred 310-imi leti v Solkanu.
—–
Učitelj in sadjar VOJTEH RIBNIKAR je na ljubljanskem učiteljišču maturiral leta 1876, nato pa poučeval v Šmartnem pri Litiji in v Hotedršici. Pozneje je v Logatcu postal nadučitelj, enorazrednico je razširil v štirirazredno osnovno šolo in vodil zidavo enega najlepših šolskih poslopij v tistem času na Notranjskem. Na vseh šolah, kjer je poučeval, je ustanovil pevski zbor, v Logatcu pa je poleg pevskega društva organiziral še bralno in gasilsko društvo, podružnico Kmetijske družbe in posojilnico. Vodil je tudi »Društvo učiteljev in učiteljic ter šolskih prijateljev logaškega okraja« ter bil nekaj let podpredsednik Slovenskega učiteljskega društva.
Še posebno so ga privlačili sadjarstvo in predavanja. Delo z mladimi je obrodilo uspeh – za šolski vrt so dobili več priznanj in pohval, zlasti na razstavah, na primer na Kranjski deželni sadjarski razstavi in na razstavi sadja na Dunaju. Vojteh Ribnikar se je rodil na današnji dan leta 1857 v Tržiču.
—–
Slikar, grafik in ilustrator IVE ŠUBIC je študiral slikarstvo v Zagrebu in Ljubljani in tu leta 1950 opravil specialko za slikarstvo. V olju, temperi, risbi, grafiki, freski, sgraffitu in mozaiku je upodabljal figuralne in krajinske motive, realizem zgodnjih let pa je pozneje prepletal s prvinami ekspresionizma, kubizma in nadrealizma. Pomembna dela je ustvaril že v partizanih in je naš najpomembnejši avtor del s tematiko narodnoosvobodilne borbe. Vidno mesto imajo tudi njegovi motivi iz kmečkega življenja in številne ilustracije. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado. Ive Šubic se je rodil na današnji dan leta 1922 v Hotóvljah v Poljanski dolini.
—–
Danes goduje sveti Jurij, mučenec, rojen verjetno leta 303 našega štetja. O njem ne vemo nič zanesljivega, vendar je redkokateri svetnik obdan s toliko legendami kot prav ta mučenec iz Kapadokije, to je iz današnje Turčije. Podoba svetega Jurija, ki sedi na konju in se bojuje z zmajem, sodi med najbolj znane upodobitve v krščanstvu.
Po ljudskem koledarju pomeni jurjevo začetek pomladi in zato so ta dan še posebno slavili, a zaradi nekdanje cerkvene razdelitve so god svetega Jurija v krajih severno od Drave praznovali 23. aprila, južno od Drave pa dan pozneje. Sicer pa je Jurij med drugim zavetnik Anglije, italijanske konjenice in tudi mesta Ljubljana. V Ljubljani mu je posvečena kapela na gradu.
—–
Na jurjevo je tudi svetovni dan knjige. Ideja zanj se je sredi prejšnjega stoletja rodila v Kataloniji v Španiji, kjer na jurjevo sicer obhajajo »dan rož«; takrat namreč v tej sredozemski pokrajini zacvetijo prve vrtnice. Ker je pri njih to pravi ljudski praznik, so domiselni barcelonski knjigarnarji na stojnicah z rožami ponudili še knjige, kajti 23. april je tudi obletnica smrti vodilnega španskega dramatika, pisatelja in pesnika Miguela de Cervantesa. Njihova knjigotrška zbornica je leta 1923 ta dan razglasila za »dan knjige«, prav na pobudo katalonske vlade pa je UNESCO pred desetletjem 23. april razglasil za »svetovni dan knjige«.
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Neveljaven email naslov