Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik in predhodnik mikrobiologije MARKO ANTON PLENČIČ je bil ugleden in cenjen strokovnjak dunajske medicinske fakultete. Zaradi uspešnega zdravniškega dela in knjig, v katerih je pisal o nalezljivih boleznih, mu je cesarica Marija Terezija podelila plemiški naslov. Med drugim je ugotovil, da so povzročitelji bolezni tako imenovana »živa kužila«. Pravilnost Plenčičevih trditev o živih semenih, ki naj bi raznašala okužbe, sta sto let pozneje s poskusi potrdila mikrobiologa Francoz Louis Pasteur in Nemec Robert Koch. Marko Anton Plenčič se je rodil na današnji dan pred 310-imi leti v Solkanu.
—–
Učitelj in sadjar VOJTEH RIBNIKAR je na ljubljanskem učiteljišču maturiral leta 1876, nato pa poučeval v Šmartnem pri Litiji in v Hotedršici. Pozneje je v Logatcu postal nadučitelj, enorazrednico je razširil v štirirazredno osnovno šolo in vodil zidavo enega najlepših šolskih poslopij v tistem času na Notranjskem. Na vseh šolah, kjer je poučeval, je ustanovil pevski zbor, v Logatcu pa je poleg pevskega društva organiziral še bralno in gasilsko društvo, podružnico Kmetijske družbe in posojilnico. Vodil je tudi »Društvo učiteljev in učiteljic ter šolskih prijateljev logaškega okraja« ter bil nekaj let podpredsednik Slovenskega učiteljskega društva.
Še posebno so ga privlačili sadjarstvo in predavanja. Delo z mladimi je obrodilo uspeh – za šolski vrt so dobili več priznanj in pohval, zlasti na razstavah, na primer na Kranjski deželni sadjarski razstavi in na razstavi sadja na Dunaju. Vojteh Ribnikar se je rodil na današnji dan leta 1857 v Tržiču.
—–
Slikar, grafik in ilustrator IVE ŠUBIC je študiral slikarstvo v Zagrebu in Ljubljani in tu leta 1950 opravil specialko za slikarstvo. V olju, temperi, risbi, grafiki, freski, sgraffitu in mozaiku je upodabljal figuralne in krajinske motive, realizem zgodnjih let pa je pozneje prepletal s prvinami ekspresionizma, kubizma in nadrealizma. Pomembna dela je ustvaril že v partizanih in je naš najpomembnejši avtor del s tematiko narodnoosvobodilne borbe. Vidno mesto imajo tudi njegovi motivi iz kmečkega življenja in številne ilustracije. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado. Ive Šubic se je rodil na današnji dan leta 1922 v Hotóvljah v Poljanski dolini.
—–
Danes goduje sveti Jurij, mučenec, rojen verjetno leta 303 našega štetja. O njem ne vemo nič zanesljivega, vendar je redkokateri svetnik obdan s toliko legendami kot prav ta mučenec iz Kapadokije, to je iz današnje Turčije. Podoba svetega Jurija, ki sedi na konju in se bojuje z zmajem, sodi med najbolj znane upodobitve v krščanstvu.
Po ljudskem koledarju pomeni jurjevo začetek pomladi in zato so ta dan še posebno slavili, a zaradi nekdanje cerkvene razdelitve so god svetega Jurija v krajih severno od Drave praznovali 23. aprila, južno od Drave pa dan pozneje. Sicer pa je Jurij med drugim zavetnik Anglije, italijanske konjenice in tudi mesta Ljubljana. V Ljubljani mu je posvečena kapela na gradu.
—–
Na jurjevo je tudi svetovni dan knjige. Ideja zanj se je sredi prejšnjega stoletja rodila v Kataloniji v Španiji, kjer na jurjevo sicer obhajajo »dan rož«; takrat namreč v tej sredozemski pokrajini zacvetijo prve vrtnice. Ker je pri njih to pravi ljudski praznik, so domiselni barcelonski knjigarnarji na stojnicah z rožami ponudili še knjige, kajti 23. april je tudi obletnica smrti vodilnega španskega dramatika, pisatelja in pesnika Miguela de Cervantesa. Njihova knjigotrška zbornica je leta 1923 ta dan razglasila za »dan knjige«, prav na pobudo katalonske vlade pa je UNESCO pred desetletjem 23. april razglasil za »svetovni dan knjige«.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik in predhodnik mikrobiologije MARKO ANTON PLENČIČ je bil ugleden in cenjen strokovnjak dunajske medicinske fakultete. Zaradi uspešnega zdravniškega dela in knjig, v katerih je pisal o nalezljivih boleznih, mu je cesarica Marija Terezija podelila plemiški naslov. Med drugim je ugotovil, da so povzročitelji bolezni tako imenovana »živa kužila«. Pravilnost Plenčičevih trditev o živih semenih, ki naj bi raznašala okužbe, sta sto let pozneje s poskusi potrdila mikrobiologa Francoz Louis Pasteur in Nemec Robert Koch. Marko Anton Plenčič se je rodil na današnji dan pred 310-imi leti v Solkanu.
—–
Učitelj in sadjar VOJTEH RIBNIKAR je na ljubljanskem učiteljišču maturiral leta 1876, nato pa poučeval v Šmartnem pri Litiji in v Hotedršici. Pozneje je v Logatcu postal nadučitelj, enorazrednico je razširil v štirirazredno osnovno šolo in vodil zidavo enega najlepših šolskih poslopij v tistem času na Notranjskem. Na vseh šolah, kjer je poučeval, je ustanovil pevski zbor, v Logatcu pa je poleg pevskega društva organiziral še bralno in gasilsko društvo, podružnico Kmetijske družbe in posojilnico. Vodil je tudi »Društvo učiteljev in učiteljic ter šolskih prijateljev logaškega okraja« ter bil nekaj let podpredsednik Slovenskega učiteljskega društva.
Še posebno so ga privlačili sadjarstvo in predavanja. Delo z mladimi je obrodilo uspeh – za šolski vrt so dobili več priznanj in pohval, zlasti na razstavah, na primer na Kranjski deželni sadjarski razstavi in na razstavi sadja na Dunaju. Vojteh Ribnikar se je rodil na današnji dan leta 1857 v Tržiču.
—–
Slikar, grafik in ilustrator IVE ŠUBIC je študiral slikarstvo v Zagrebu in Ljubljani in tu leta 1950 opravil specialko za slikarstvo. V olju, temperi, risbi, grafiki, freski, sgraffitu in mozaiku je upodabljal figuralne in krajinske motive, realizem zgodnjih let pa je pozneje prepletal s prvinami ekspresionizma, kubizma in nadrealizma. Pomembna dela je ustvaril že v partizanih in je naš najpomembnejši avtor del s tematiko narodnoosvobodilne borbe. Vidno mesto imajo tudi njegovi motivi iz kmečkega življenja in številne ilustracije. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado. Ive Šubic se je rodil na današnji dan leta 1922 v Hotóvljah v Poljanski dolini.
—–
Danes goduje sveti Jurij, mučenec, rojen verjetno leta 303 našega štetja. O njem ne vemo nič zanesljivega, vendar je redkokateri svetnik obdan s toliko legendami kot prav ta mučenec iz Kapadokije, to je iz današnje Turčije. Podoba svetega Jurija, ki sedi na konju in se bojuje z zmajem, sodi med najbolj znane upodobitve v krščanstvu.
Po ljudskem koledarju pomeni jurjevo začetek pomladi in zato so ta dan še posebno slavili, a zaradi nekdanje cerkvene razdelitve so god svetega Jurija v krajih severno od Drave praznovali 23. aprila, južno od Drave pa dan pozneje. Sicer pa je Jurij med drugim zavetnik Anglije, italijanske konjenice in tudi mesta Ljubljana. V Ljubljani mu je posvečena kapela na gradu.
—–
Na jurjevo je tudi svetovni dan knjige. Ideja zanj se je sredi prejšnjega stoletja rodila v Kataloniji v Španiji, kjer na jurjevo sicer obhajajo »dan rož«; takrat namreč v tej sredozemski pokrajini zacvetijo prve vrtnice. Ker je pri njih to pravi ljudski praznik, so domiselni barcelonski knjigarnarji na stojnicah z rožami ponudili še knjige, kajti 23. april je tudi obletnica smrti vodilnega španskega dramatika, pisatelja in pesnika Miguela de Cervantesa. Njihova knjigotrška zbornica je leta 1923 ta dan razglasila za »dan knjige«, prav na pobudo katalonske vlade pa je UNESCO pred desetletjem 23. april razglasil za »svetovni dan knjige«.
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov