Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

16.05.2015


Okoli leta 1430 se je na Bavarskem rodil zgodovinar  JAKOB  UNREST.  Na Koroško je prišel najpozneje leta 1466, ko je postal župnik pri Svetem Martinu na Teholici in kanonik pri Gospe Sveti. Napisal je tri zgodovinopisna dela v nemščini; med temi je napomembnejša “Avstrijska kronika”, delo, ki je za rekonstrukcijo dogodkov v drugi polovici 15. stoletja primarni vir. Za slovensko zgodovino so zanimivi zlasti podatki o ustanovitvi ljubljanske škofije in smrti grofa Ulrika II. Celjskega ter prikaz koroškega kmečkega upora in turških vpadov. Jakob Unrest velja skupaj z Janom Vetrinjskim za začetnika zgodovinopisja Koroške.

—–

 Na današnji dan leta 1860 je na Dunaju Davorin Martin Jenko zložil napev pesmi “Naprej, zastava Slave” Simona Jenka. Pesem je bila primerna za koračnico in kmalu je postala neuradna slovenska himna. Prvikrat so jo zapeli 22. oktobra pred 155-imi leti na bésedi slovenskega pevskega društva na Dunaju, od takrat pa so pesem “Naprej, zastava Slave” peli na koncu bésed  (to so bile družabne prireditve s poučnim in zabavnim programom), na taborih in na drugih narodnih prireditvah.   

—–

Sopranistka  IVANKA  RIBIČ  je leta 1918 začela nastopati v zboru ljubljanske opere, po študiju petja v Glasbeni matici pa je postala solistka in bila do leta 1945 najbolj angažirana pevka osrednje slovenske operne hiše. Nato je nastopala v Mariboru in se pozneje posvetila pedagoškemu delu. V svoji dolgi  karieri je pela skoraj ves lirski, delno pa tudi koloraturni sopranski operni repertoar. Največ uspeha je doživela kot Violetta v Traviati, Mimi v La Boheme in Čo-Čo-San v Madame Butterfly. Ivanka Ribič se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani.

—–

 Ameriški igralec  HENRY  FONDA  je bil zadnji predstavnik vrste filmskih velikanov, kakršni so bili Clark Gable, Gary Cooper, Spencer Tracy, John Wayne in Humprey Bogart. Svojo igralsko pot je začel v gledališču, leta 1935 pa je posnel svoj prvi film “Kmet se ženi”. V skoraj pol stoletja dolgi karieri je igral v približno sto filmih in tridesetih gledaliških predstavah.

Vseskozi je nastopal v zanj značilnih vlogah: igral je predsednike, državnike, uspešne odvetnike, admirale in šerife. Kljub številnim odličnim vlogam v filmih Sadovi jeze, Dvanajst jeznih mož, Vojna in mir in drugih je prvega “oskarja” dobil šele leta 1981, in to za življenjsko delo. Henry Fonda se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Nebraski v Združenih državah Amerike.

Sicer pa so “oskarje”, nagrade ameriške Akademije za filmsko umetnost in znanost za najvidnejše umetniške dosežke v domačih in tujih filmih  prvikrat podelili na današnji dan leta 1929 v Hollywoodu blizu Los Angelesa. Prve nagrade, imenovane po pozlačenem nagradnem kipcu, ki je eno od sodelavk Akademije spominjal na njenega strica Oskarja, so tistega leta  dobili: igralca Janet Gaynor in Emil Jannings, režiserja Frank Borsage in Lewis Milestone, scenarist Ben Hecht in producent Jack Warner. Oskarji so še danes najbolj zaželene nagrade v kinematografiji in med filmskimi umetniki.


Na današnji dan

6278 epizod

Na današnji dan

6278 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

16.05.2015


Okoli leta 1430 se je na Bavarskem rodil zgodovinar  JAKOB  UNREST.  Na Koroško je prišel najpozneje leta 1466, ko je postal župnik pri Svetem Martinu na Teholici in kanonik pri Gospe Sveti. Napisal je tri zgodovinopisna dela v nemščini; med temi je napomembnejša “Avstrijska kronika”, delo, ki je za rekonstrukcijo dogodkov v drugi polovici 15. stoletja primarni vir. Za slovensko zgodovino so zanimivi zlasti podatki o ustanovitvi ljubljanske škofije in smrti grofa Ulrika II. Celjskega ter prikaz koroškega kmečkega upora in turških vpadov. Jakob Unrest velja skupaj z Janom Vetrinjskim za začetnika zgodovinopisja Koroške.

—–

 Na današnji dan leta 1860 je na Dunaju Davorin Martin Jenko zložil napev pesmi “Naprej, zastava Slave” Simona Jenka. Pesem je bila primerna za koračnico in kmalu je postala neuradna slovenska himna. Prvikrat so jo zapeli 22. oktobra pred 155-imi leti na bésedi slovenskega pevskega društva na Dunaju, od takrat pa so pesem “Naprej, zastava Slave” peli na koncu bésed  (to so bile družabne prireditve s poučnim in zabavnim programom), na taborih in na drugih narodnih prireditvah.   

—–

Sopranistka  IVANKA  RIBIČ  je leta 1918 začela nastopati v zboru ljubljanske opere, po študiju petja v Glasbeni matici pa je postala solistka in bila do leta 1945 najbolj angažirana pevka osrednje slovenske operne hiše. Nato je nastopala v Mariboru in se pozneje posvetila pedagoškemu delu. V svoji dolgi  karieri je pela skoraj ves lirski, delno pa tudi koloraturni sopranski operni repertoar. Največ uspeha je doživela kot Violetta v Traviati, Mimi v La Boheme in Čo-Čo-San v Madame Butterfly. Ivanka Ribič se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani.

—–

 Ameriški igralec  HENRY  FONDA  je bil zadnji predstavnik vrste filmskih velikanov, kakršni so bili Clark Gable, Gary Cooper, Spencer Tracy, John Wayne in Humprey Bogart. Svojo igralsko pot je začel v gledališču, leta 1935 pa je posnel svoj prvi film “Kmet se ženi”. V skoraj pol stoletja dolgi karieri je igral v približno sto filmih in tridesetih gledaliških predstavah.

Vseskozi je nastopal v zanj značilnih vlogah: igral je predsednike, državnike, uspešne odvetnike, admirale in šerife. Kljub številnim odličnim vlogam v filmih Sadovi jeze, Dvanajst jeznih mož, Vojna in mir in drugih je prvega “oskarja” dobil šele leta 1981, in to za življenjsko delo. Henry Fonda se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Nebraski v Združenih državah Amerike.

Sicer pa so “oskarje”, nagrade ameriške Akademije za filmsko umetnost in znanost za najvidnejše umetniške dosežke v domačih in tujih filmih  prvikrat podelili na današnji dan leta 1929 v Hollywoodu blizu Los Angelesa. Prve nagrade, imenovane po pozlačenem nagradnem kipcu, ki je eno od sodelavk Akademije spominjal na njenega strica Oskarja, so tistega leta  dobili: igralca Janet Gaynor in Emil Jannings, režiserja Frank Borsage in Lewis Milestone, scenarist Ben Hecht in producent Jack Warner. Oskarji so še danes najbolj zaželene nagrade v kinematografiji in med filmskimi umetniki.


05.11.2024

8. november - Gema Hafner (1919) literarna in prevajalska pot psihologinje

Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge


05.11.2024

7. november - Stanka Brezovar Kleiber (1937) od germanistike k baletni umetnosti

Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi


05.11.2024

6. november - Stanko Čurin (1929) vinar, ki je prestopal meje /tedaj/ možnega

Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov


25.10.2024

5. november - Dragotin Gustinčič (1882) zagovornik pravice do samoodločbe naroda

Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov