Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Elektrotehnik, profesor in šahist MILAN VIDMAR je bil v letih med vojnama največji strokovnjak za transformatorje v svetovnem merilu. Njegove knjige s tega področja so ponatiskovali v nekaj svetovnih jezikih, po njih so se desetletja šolali evropski elektrotehniki. Izjemno pomemben je tudi njegov pionirski prispevek k teoriji gospodarne graditve električnih strojev.
Leta 1907 je diplomiral na strojnem oddelku Tehniške visoke šole na Dunaju (takrat je bil star 22 let), tri leta zatem pa še doktoriral z disertacijo o centrifugalnih črpalkah. Sprva je delal v Budimpešti, od leta 1913 pa je začel v Ljubljani postavljati električno industrijo; prvi veliki transformator pri nas so izdelali pod njegovim vodstvom.
Po koncu prve svetovne vojne je bil redni profesor na eklektrostrojnem oddelku tehniške fakultete v Ljubljani, nekaj pozneje pa tudi rektor Univerze. S predlogom o poimenovanju ljubljanske univerze po jugoslovanskem kralju Aleksandru I. Karađorđeviću je preprečil odpravo nekaterih fakultet v Ljubljani, leta 1943 pa je kot predsednik Akademije dosegel, da je “Akademija znanosti in umetnosti” dobila pridevek “Slovenska”. Po drugi svetovni vojni so na njegovo pobudo v Ljubljani ustanovili Inštitut za elektriško gospodarstvo – zdaj “Inštitut Milan Vidmar”.
Kot pisec predvsem poljudnoznanstvenih knjig sodi med naše avtorje z najobsežnejšim knjižnim opusom. Napisal je 18 znanstvenih in strokovnih knjig, 12 šahovskih, poljudnoznanstvenih in filozofskih del ter 150 strokovnih člankov, prijavil pa je še pet patentov.
Bil je tudi izvrsten šahist; mojstrski naslov je osvojil pri 21-ih letih, pet let pozneje pa je postal velemojster. Na turnirju kandidatov za svetovnega prvaka leta 1927 je dosegel 4. mesto, deset let pozneje pa je zmagal na turnirju za svetovno prvenstvo v dopisnem šahu. Štejejo ga za največjega šahovskega amaterja v zgodovini, dve desetletji pa je bil med peterico najboljših šahistov na svetu. Po njem so leta 1969 poimenovali največji slovenski šahovski mednarodni turnir – memorial doktorja Milana Vidmarja.
Za svoje delo na strokovnem in šahovskem področju je prejel vrsto priznanj: častni doktorat ljubljanske Univerze, zlati doktorat dunajske Univerze, častno odlikovanje avstrijske republike ter Prešernovo in Kidričevo nagrado. Milan Vidmar se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Ljubljani.
—–
Alpinist in pisatelj JANEZ GREGORIN je študiral filozofijo ter pozneje delal kot časnikar pri Slovencu in Slovenskem domu. Z bratom Mirom, opernim pevcem, je v desetletju pred začetkom druge svetovne vojne opravil več prvenstvenih vzponov v Kamniško-Savinjskih Alpah. Pisal je kratko prozo s planinsko tematiko in postal eden naših najizrazitejših leposlovno usmerjenih planinskih piscev. Rodil se je na današnji dan leta 1911 v Ljubljani.
—–
Po napadu Nemčije in Italije na Jugoslavijo in Grčijo aprila leta 1941 – obe napadeni državi sta kapitulirali še v istem mesecu – je na današnji dan leta 1941 Nemčija brez vojne napovedi napadla še Sovjetsko zvezo, saj je pričakovala, da se bo hitro zlomila. S tem napadom je vojna za Sovjetsko zvezo in tudi za vse komunistične partije dobila pomen velike in svete domovinske vojne, z vstopom Združenih držav Amerike in mnogih drugih držav z raznih celin v vojno ter z novim bojiščem na Daljnem vzhodu pa naravo prave svetovne vojne.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Elektrotehnik, profesor in šahist MILAN VIDMAR je bil v letih med vojnama največji strokovnjak za transformatorje v svetovnem merilu. Njegove knjige s tega področja so ponatiskovali v nekaj svetovnih jezikih, po njih so se desetletja šolali evropski elektrotehniki. Izjemno pomemben je tudi njegov pionirski prispevek k teoriji gospodarne graditve električnih strojev.
Leta 1907 je diplomiral na strojnem oddelku Tehniške visoke šole na Dunaju (takrat je bil star 22 let), tri leta zatem pa še doktoriral z disertacijo o centrifugalnih črpalkah. Sprva je delal v Budimpešti, od leta 1913 pa je začel v Ljubljani postavljati električno industrijo; prvi veliki transformator pri nas so izdelali pod njegovim vodstvom.
Po koncu prve svetovne vojne je bil redni profesor na eklektrostrojnem oddelku tehniške fakultete v Ljubljani, nekaj pozneje pa tudi rektor Univerze. S predlogom o poimenovanju ljubljanske univerze po jugoslovanskem kralju Aleksandru I. Karađorđeviću je preprečil odpravo nekaterih fakultet v Ljubljani, leta 1943 pa je kot predsednik Akademije dosegel, da je “Akademija znanosti in umetnosti” dobila pridevek “Slovenska”. Po drugi svetovni vojni so na njegovo pobudo v Ljubljani ustanovili Inštitut za elektriško gospodarstvo – zdaj “Inštitut Milan Vidmar”.
Kot pisec predvsem poljudnoznanstvenih knjig sodi med naše avtorje z najobsežnejšim knjižnim opusom. Napisal je 18 znanstvenih in strokovnih knjig, 12 šahovskih, poljudnoznanstvenih in filozofskih del ter 150 strokovnih člankov, prijavil pa je še pet patentov.
Bil je tudi izvrsten šahist; mojstrski naslov je osvojil pri 21-ih letih, pet let pozneje pa je postal velemojster. Na turnirju kandidatov za svetovnega prvaka leta 1927 je dosegel 4. mesto, deset let pozneje pa je zmagal na turnirju za svetovno prvenstvo v dopisnem šahu. Štejejo ga za največjega šahovskega amaterja v zgodovini, dve desetletji pa je bil med peterico najboljših šahistov na svetu. Po njem so leta 1969 poimenovali največji slovenski šahovski mednarodni turnir – memorial doktorja Milana Vidmarja.
Za svoje delo na strokovnem in šahovskem področju je prejel vrsto priznanj: častni doktorat ljubljanske Univerze, zlati doktorat dunajske Univerze, častno odlikovanje avstrijske republike ter Prešernovo in Kidričevo nagrado. Milan Vidmar se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Ljubljani.
—–
Alpinist in pisatelj JANEZ GREGORIN je študiral filozofijo ter pozneje delal kot časnikar pri Slovencu in Slovenskem domu. Z bratom Mirom, opernim pevcem, je v desetletju pred začetkom druge svetovne vojne opravil več prvenstvenih vzponov v Kamniško-Savinjskih Alpah. Pisal je kratko prozo s planinsko tematiko in postal eden naših najizrazitejših leposlovno usmerjenih planinskih piscev. Rodil se je na današnji dan leta 1911 v Ljubljani.
—–
Po napadu Nemčije in Italije na Jugoslavijo in Grčijo aprila leta 1941 – obe napadeni državi sta kapitulirali še v istem mesecu – je na današnji dan leta 1941 Nemčija brez vojne napovedi napadla še Sovjetsko zvezo, saj je pričakovala, da se bo hitro zlomila. S tem napadom je vojna za Sovjetsko zvezo in tudi za vse komunistične partije dobila pomen velike in svete domovinske vojne, z vstopom Združenih držav Amerike in mnogih drugih držav z raznih celin v vojno ter z novim bojiščem na Daljnem vzhodu pa naravo prave svetovne vojne.
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov