Stavbenik  FRANCESCO  COCONI,  po rodu iz Furlanije, je iz Trevisa prišel v Ljubljano. Tu mu je leta 1823 gubernij priznal naslov stavbnega mojstra. V obdobju vsesplošnega diktata avstrijskega gradbenega uradništva je kot vodilni ljubljanski arhitekt predmarčne dobe pod beneškim vplivom obogatil Ljubljano s klasicizmom. To je videti na primer na zunanjščini Kapretzove hiše na Slovenski cesti nasproti Banke Slovenija, fasadi Mestnega muzeja ter spominskem stebru in vrtnem paviljonu v Dolu pri Ljubljani. Leta 1831 je Francesco Coconi prevzel delo pri zagrebški škofiji, leto zatem pa se je izgubila vsakršna sled za njim.

—–

Knjigoveški podjetnik  IVAN  BONAČ  se je rodil na današnji dan leta 1846 v Ljubljani. Knjigoveške obrti se je izučil doma in na potovanjih po Avstro-Ogrski in Nemčiji, samostojno knjigoveznico pa je odprl leta 1883 v Ljubljani. Delavnico je širil, jo opremil z modernimi stroji in se lotil še kartonažnega dela. 1906. leta je zgradil moderno opremljeno kartonažno tovarno v Ljubljani. Ivan Bonač je založil tudi več knjig ter odprl trgovino s papirjem in šolskimi potrebščinami.

—–

Meteorolog  OSKAR  REYA  se je rodil na današnji dan leta 1900 v Kozani v Goriških brdih. Iz fizične geografije je diplomiral na beograjski, doktoriral pa na zagrebški univerzi. Od leta 1926 je vodil zavod za meteorologijo in geodinamiko pri ljubljanski univerzi in močno razširil mrežo meteoroloških opazovalnic po Sloveniji, objavo meteoroloških podatkov in pospeševal seizmološke meritve.  Objavil je več kot 50 poljudnoznanstvenih člankov in del ter narisal prvo karto padavin na Slovenskem. 1950. leta je na ljubljanski  univerzi vpeljal samostojni študij meteorologije na matematično-fizikalni osnovi. Oskar Reya je bil tudi pobudnik ustanovitve Društva meteorologov Slovenije.

—–

Na današnji dan leta 1927 se je v Opatiji rodil kipar  JANEZ  LENASSI; specialko je na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani končal leta 1956. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je bil sopobudnik mednarodnih kiparskih simpozijev na polotoku Seča pri Portorožu ter v Kostanjevici na Krki in od tedaj  sodeloval na številnih tovrstnih prireditvah doma in v tujini. Bil je tudi redni predavatelj na mednarodni poletni akademiji v Salzburgu. Lenassi je predstavnik abstraktnega kiparstva, pri čemer izstopa njegov posluh za simbiozo z značilnostmi mediteranskega okolja in izraznimi posebnostmi materiala. Predvsem v kamnu in betonu je ustvarjal malo plastiko ter spomeniško in javno plastiko.

Med njegove pomembne spomeniške stvaritve sodijo spomeniki Edvardu Rusjanu v Novi Gorici, padlim borcem narodnoosvobodilne vojne v Ilirski Bistrici, slovenskim pomorščakom v Portorožu ter eno njegovih zadnjih del Slavolok samostojnosti, ki so ga odkrili ob 16. obletnici odhoda vojakov Jugoslovanske armade iz koprskega pristanišča ter ob 50. obletnici Luke Koper, ter vodnjaki v Portorožu, na ljubljanskih Žalah in na brionskem otoku Vanga. Ustvarjal je tudi arhitekturno plastiko (portal hotela Metropol v Portoržu) in se ukvarjal z gledališko scenografijo. Za svoje delo je Janez Lenassi prejel nagrado Prešernovega sklada ter Jakopičevo in Sterijevo nagrado.