Škof in diplomat KRIŠTOF RAVBAR se je rodil okoli leta 1476 v Trstu. Cesar Friderik III. ga je še mladoletnega imenoval za ljubljanskega škofa, Rim pa je to najprej zavrnil. Na cesarjev pritisk je papež Aleksander VI. imenovanje sicer potrdil, vendar pod pogojem, da bo Ravbar posvečen  v duhovnika v 22-em letu starosti, v škofa pa po dopolnjenem 27. letu. Kot škof je bil Ravbar velik nasprotnik reformacije in je skušal z različnimi protireformacijskimi dekreti ustaviti širjenje luteranskega nauka v ljubljanski škofiji; med drugim je prepovedal pridigati tudi Primožu Trubarju. Velik del življenja je posvetil še vojaški in diplomatski dejavnosti, bil pa je tudi kranjski deželni glavar in leta 1532 vodja obrambe pred Turki. Za zasluge v cesarski službi je cesar Ferdinand I. Krištofa Ravbarja  leta 1533 povzdignil v knežji stan.

—–

Na današnji dan leta 1757 se je v Žabnici pri Kranju rodil pesnik in publicist MARTIN KURALT. V noviciatu v cistercijanskem samostanu v Stični je spoznal Antona Tomaža Linharta; ta je leta 1778 izstopil iz reda, leto pozneje pa tudi Kuralt. Deloval je v ljubljanski škofiji, vendar je zaradi razsvetljenskega prepričanja, ki je velo iz njegovih pridig, izgubil kaplansko mesto pri škofu Herbersteinu. Odšel je v Lvov in delal v vseučiliški knjižnici.

Po vrnitvi je bil nekaj časa interniran zaradi frankofilstva, pozneje pa je moral zaradi pronapoleonskih in antiklerikalnih stališč pod nadzor v škofjeloški oziroma novomeški samostan. Leta 1823 so ga poslali v poboljševalnico v Múrovo na Moravskem; tam je tudi umrl. Martin Kuralt je prerodne ideje  uveljavljal tako v publicistiki kot v pesništvu; predvsem je skušal rešiti temeljno filozofsko vprašanje, kaj je človek in kaj bog.  V poročilu o ljubljanski akademiji operozov pa je  opisal razvoj slovanskih književnosti ter dal pobudo za zbiranje slovenskih ljudskih pesmi.

—–

Kiparka in risarka KARLA BULOVEC MRAK se je pred 2. svetovno vojno posvečala predvsem kiparstvu, po njej pa risbi. Njene mogočne, karakterno poudarjene figuralne plastike so dobile priznanje kritike, ne pa naročnikov za izvedbo v odpornem materialu. Razvila je grčasto modelacijo v slogu ekspresionizma, ki je napovedovala art brut – surovo umetnost, vendar je v sorazmerjih in zasnovi ostala blizu realnosti. Kiparka Karla Bulovec Mrak se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti na Bledu.

—–

Elektrotehnik  RAFAEL  ERŽEN  je po diplomi na tehniški fakulteti v Ljubljani leta 1925 delal pri direkciji Pošte, telegrafa in telefona ter sodeloval tudi pri postavitvi prve avtomatske telefonske centrale v Jugoslaviji – to je bilo v Ljubljani leta 1927 –  in pri uvajanju visokofrekvenčne telefonije. Po drugi svetovni vojni je vodil obnovo telefonske mreže v Sloveniji, v letih od 1951 do 1970 pa je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.

Rafael Eržen je bil tudi eden prvih radioamaterjev v Sloveniji. Leta 1928 je sodeloval pri postavitvi prve radijske postaje v Sloveniji in bil tudi govorec v napovedniku na prvi uradni dan oddajanja Radia Ljubljana 28. oktobra leta 1928.  Rodilse je na današnji dan leta 1899 v Ložu.