Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naš najpomembnejši arhitekt, urbanist in oblikovalec JOŽE PLEČNIK se je rodil na današnji dan leta 1872 v Ljubljani. Na dunajski likovni akademiji je diplomiral leta 1898 in za diplomsko delo dobil tako imenovano rimsko nagrado. Z nagradno štipendijo je nato dve leti študijsko potoval po Italiji in Franciji, potem pa se je na Dunaju posvetil samostojnemu delu. Pozneje je bil deset let profesor na umetnostnoobrtni šoli v Pragi, leta 1921 pa je v Ljubljani postal profesor na novo ustanovljene tehniške fakultete. Še pred odhodom iz Prage ga je češkoslovaški predsednik Masaryk imenoval za arhitekta Praškega gradu. Prenovo le-tega je vodil do jeseni leta 1934.
V Ljubljani je mojster Plečnik pred drugo svetovno vojno pripravil nekaj monumentalnih projektov, kot so na primer Narodna in univerzitetna knjižnica, novi Magistrat, pokopališki kompleks Žale in ljubljanska tržnica. Vojno je prebil ob snovanju načrtov za prihodnjo Ljubljano. V spremenjenih povojnih razmerah – Plečnik svoje globoke vernosti ni nikoli skrival – ga je od novih oblastnikov podpiral le kulturni minister Ferdo Kozak. Prešernova nagrada, ki jo je Jože Plečnik dobil leta 1949, je bila hkrati nekakšna politična rehabilitacija, ki mu je prinesla številna naročila za spomenike vojnim žrtvam.
—–
OTON ŽUPANČIČ velja poleg Ivana Cankarja za najpomembnejšega in največjega predstavnika slovenske moderne. Rodil se je na današnji dan leta 1878 v Vinici pri Črnomlju. Na Dunaju je študiral zgodovino in zemljepis, a študija ni končal. Po Aškerčevi smrti je postal ljubljanski mestni arhivar, nato pa upravnik Slovenskega narodnega gledališča.
Pesniti je začel že v gimnaziji. Tam se je tudi pridružil članom slovenske moderne. Leta 1899 je izšla njegova prva pesniška zbirka “Čaša opojnosti”, zadnja, predvsem s pesmimi iz narodnoosvobodilnega boja, z naslovom “Zimzelen pod snegom” pa leta 1945. Po osvoboditvi je imel Oton Župančič več častnih političnih in kulturnih funkcij. Ob pesniškem delu je bil še dramatik in esejist, pomemben pa je tudi njegov prevajalski opus.
—–
Na današnji dan leta 1890 se je na Dobu rodil pripovednik, dramatik in kulturnopolitični delavec FRENK ČESEN. Šestnajstleten se je izselil v Združene države Amerike, delal nekaj časa v rudnikih v severni Minnesoti, potem pa se ustalil v Clevelandu, se včlanil v Jugoslovansko socialistično zvezo, leta 1919 pa je postal predsednik dramskega društva »Ivan Cankar« ter sodeloval pri drugih dramskih in pevskih društvih. V ameriških slovenskih časopisih in revijah je objavljal črtice, novele in članke, pisal spomine o izseljencih, humoristične spise in veseloigre. Med drugo svetovno vojno je bil Frenk Česen dejaven v Slovenski sekciji Jugoslovanskega pomožnega odbora in v Slovensko-ameriškem narodnem svetu ter bil po letu 1945 njegov zadnji predsednik.
—–
Pisatelj IVAN RIBIČ je bil eden prvih slovenskih filmskih scenaristov. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu in šel nato v partizane, po vojni pa je bil operni režiser v Mariboru ter od leta 1954 samostojni književnik. Njegova realistična proza se veže predvsem na partizansko tematiko in teži k fabulativno razgibanim stanjem, v katerih se morajo junaki neizprosno opredeljevati, večkrat zaznamovani s tragično krivdo, ki jim jo je vsilila nesmiselnost vojne. Po njegovih scenarijih so bili posneti filmi Dolina miru, Kala, Nevidni bataljon, Kekčeve ukane in Srečno, Kekec! Za scenarij za film Ne joči, Peter je Ivan Ribič dobil na puljskem filmskem festivalu nagrado “zlata Arena”.
6249 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Naš najpomembnejši arhitekt, urbanist in oblikovalec JOŽE PLEČNIK se je rodil na današnji dan leta 1872 v Ljubljani. Na dunajski likovni akademiji je diplomiral leta 1898 in za diplomsko delo dobil tako imenovano rimsko nagrado. Z nagradno štipendijo je nato dve leti študijsko potoval po Italiji in Franciji, potem pa se je na Dunaju posvetil samostojnemu delu. Pozneje je bil deset let profesor na umetnostnoobrtni šoli v Pragi, leta 1921 pa je v Ljubljani postal profesor na novo ustanovljene tehniške fakultete. Še pred odhodom iz Prage ga je češkoslovaški predsednik Masaryk imenoval za arhitekta Praškega gradu. Prenovo le-tega je vodil do jeseni leta 1934.
V Ljubljani je mojster Plečnik pred drugo svetovno vojno pripravil nekaj monumentalnih projektov, kot so na primer Narodna in univerzitetna knjižnica, novi Magistrat, pokopališki kompleks Žale in ljubljanska tržnica. Vojno je prebil ob snovanju načrtov za prihodnjo Ljubljano. V spremenjenih povojnih razmerah – Plečnik svoje globoke vernosti ni nikoli skrival – ga je od novih oblastnikov podpiral le kulturni minister Ferdo Kozak. Prešernova nagrada, ki jo je Jože Plečnik dobil leta 1949, je bila hkrati nekakšna politična rehabilitacija, ki mu je prinesla številna naročila za spomenike vojnim žrtvam.
—–
OTON ŽUPANČIČ velja poleg Ivana Cankarja za najpomembnejšega in največjega predstavnika slovenske moderne. Rodil se je na današnji dan leta 1878 v Vinici pri Črnomlju. Na Dunaju je študiral zgodovino in zemljepis, a študija ni končal. Po Aškerčevi smrti je postal ljubljanski mestni arhivar, nato pa upravnik Slovenskega narodnega gledališča.
Pesniti je začel že v gimnaziji. Tam se je tudi pridružil članom slovenske moderne. Leta 1899 je izšla njegova prva pesniška zbirka “Čaša opojnosti”, zadnja, predvsem s pesmimi iz narodnoosvobodilnega boja, z naslovom “Zimzelen pod snegom” pa leta 1945. Po osvoboditvi je imel Oton Župančič več častnih političnih in kulturnih funkcij. Ob pesniškem delu je bil še dramatik in esejist, pomemben pa je tudi njegov prevajalski opus.
—–
Na današnji dan leta 1890 se je na Dobu rodil pripovednik, dramatik in kulturnopolitični delavec FRENK ČESEN. Šestnajstleten se je izselil v Združene države Amerike, delal nekaj časa v rudnikih v severni Minnesoti, potem pa se ustalil v Clevelandu, se včlanil v Jugoslovansko socialistično zvezo, leta 1919 pa je postal predsednik dramskega društva »Ivan Cankar« ter sodeloval pri drugih dramskih in pevskih društvih. V ameriških slovenskih časopisih in revijah je objavljal črtice, novele in članke, pisal spomine o izseljencih, humoristične spise in veseloigre. Med drugo svetovno vojno je bil Frenk Česen dejaven v Slovenski sekciji Jugoslovanskega pomožnega odbora in v Slovensko-ameriškem narodnem svetu ter bil po letu 1945 njegov zadnji predsednik.
—–
Pisatelj IVAN RIBIČ je bil eden prvih slovenskih filmskih scenaristov. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu in šel nato v partizane, po vojni pa je bil operni režiser v Mariboru ter od leta 1954 samostojni književnik. Njegova realistična proza se veže predvsem na partizansko tematiko in teži k fabulativno razgibanim stanjem, v katerih se morajo junaki neizprosno opredeljevati, večkrat zaznamovani s tragično krivdo, ki jim jo je vsilila nesmiselnost vojne. Po njegovih scenarijih so bili posneti filmi Dolina miru, Kala, Nevidni bataljon, Kekčeve ukane in Srečno, Kekec! Za scenarij za film Ne joči, Peter je Ivan Ribič dobil na puljskem filmskem festivalu nagrado “zlata Arena”.
Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Iz vojaške uniforme v diplomacijo Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Neveljaven email naslov