Na današnji dan leta 1869 so v Avstro-ogrski monarhiji sprejeli »zakon o osnovni šoli«; ta je postal pomemben mejnik v razvoju osnovnega šolstva na Slovenskem. Povečalo se je namreč število osnovnih šol, to pa je tudi praktično omogočilo uresničevanje splošne šolske obveznosti. Za učitelje so predpisali višjo izobrazbo, obvezno pa so morali poučevati te predmete: verouk, jezik, računstvo, deloma prirodoznanstvo, zemljepis in zgodovino, pisanje, petje in geometrijsko oblikoslovje, za deklice pa še gospodinjstvo in ročna dela. Obvezno osnovno šolanje je bilo z nekaj izjemami podaljšano na osem let.
V učni program so vključili tudi dve uri telovadbe na teden. Ker šolskih telovadnic takrat ni bilo, so vadili predvsem v prostorih različnih telovadnih društev. Prva šolska telovadnica na Slovenskem je bila sezidana leta 1874 na dvorišču za stavbo realke ob današnji Vegovi ulici v Ljubljani. Ob izidu avstrijskega državnega zakona o osnovnem šolstvu skorajda ni bilo slovenske literature in terminologije s tega področja. Prvo učno knjigo v slovenščini z naslovom »Telovadba v osnovnej šoli« je leta 1872 napisal ljubljanski učitelj Janez Zima.
—–
SREČKO GROM je bil planinec, umetniški fotograf, jamar, predvsem pa amaterski botanik, strokovnjak za mahove. Rodil se je na današnji dan leta 1887 v Trstu. Svoja dognanja o mahovih je objavljal v številih domačih in tujihstrokovnih časopisih. Obsežna briološka zbirka Srečka Groma je bila pomemben vir za nadaljnje raziskave o mahovih v Sloveniji.
—–
Pripovednik, dramatik, esejist in politik RUDI ŠELIGO je leta 1960 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz filozofije in psihologije, pozneje pa še magistriral iz estetike. Prva pripovedna besedila je sredi petdesetih let prejšnjega stoletja objavil v Tribuni in Naših razgledih, nato pa je pisal v Revijo 57, Perspektive, Probleme in Novo revijo. Uveljavil se je kot najizrazitejši slovenski modernistični pisatelj; z novelami in daljšimi pripovedmi, zlasti pa s kratkim romanom “Triptih Agate Schwarzkobler”, je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. V dramatiki je sprva upošteval reistična oblikovalna načela, pozneje pa je v dramski zgodbi kritično razčlenjevanje sodobnega družbenega sveta združeval z arhaično mitsko simboliko, s katero je skušal obujati tudi prvobitno katarzično vlogo gledališča.
Med priznanji za njegovo literarno delo je tudi Prešernova nagrada, leta 2001 pa je postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev v letih od 1987 do 1991 je Šeligo pomembno sodeloval pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Slovenske demokratične zveze, poslanec, minister za kulturo, predsednik Borštnikovega srečanja in predsednik Sveta Radiotelevizije Slovenija. Rudi Šeligo se je rodil na današnji dan leta 1935 na Sušaku pri Reki na Hrvaškem.
—–
Nemški fizik GABRIEL DANIEL FAHRENHEIT je izumil in izdelal prvi resnično zanesljivi živosrebrni termometer in več drugih preciznih instrumentov, med njimi merilec gostote tekočin in višinomer. Fahrenheitova merska temperaturna lestvica obsega med zmrziščem in vreliščem vode 180 stopinj, v Celzijeve stopinje pa jo preračunavaj po posebni formuli. Gabriel Daniel Fahrenheit se je rodil na današnji dan pred 330-imi leti v Danzigu, zdaj Gdansku na Poljskem.