Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JOHAN GABRIEL SEIDL je bil avstrijsko-nemški pesnik in dramatik romantično-bidermajerske, idejno konservativne smeri. V letih od 1829 do 1846 je bil gimnazijski profesor v Celju. Svoje tamkajšnje delo je povezal s slovenskimi kraji, ljudmi, zgodovino in ljudskim pesništvom. Kot zgodovinar in arheolog je zaslužen za raziskovanje antične kulture pri nas. Med drugim je objavljal tudi slovenske ljudske pesmi in jih prevajal. Johan Gabriel Seidl se je rodil na današnji dan leta 1804 na Dunaju.
—–
Na današnji dan leta 1890 se je v Rečici ob Savinji rodila publicistka in narodna delavka MARIE PRISLAND. Leta 1905 je odšla v Združene države Amerike in čez deset let tam ustanovila prvo slovensko žensko podporno društvo v okviru Kranjske slovenske katoliške jednote. Leta 1926 je ustanovila še Slovensko žensko zvezo. Namen te organizacije je bil združiti Slovenke v Združenih državah Amerike, jim pomagati pri izobraževanju, širiti ameriške in slovenske ideale in pomagati članicam. Bila je predsednica in pozneje častna predsednica te zveze. Marie Prisland je med drugim napisala tudi knjigo o slovenskih naselbinah v Združenih državah Amerike z življenjepisi pomembnih ameriških Slovencev.
—–
Violinist, dirigent in pedagog ALBERT DERMELJ – ALI je študiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani, podiplomsko pa še v Zagrebu. Tam je bil nato koncertni mojster in violinist v opernem orkestru. Po koncu druge svetovne vojne je deloval v Ljubljani: najprej v opernem ansamblu in v novo ustanovljenem simfoničnem orkestru Radia Ljubljana, nato pa tri desetletja v Slovenski filharmoniji. Bil je solist in dirigent, nekaj časa celo edini koncertni mojster in tako je praktično sodeloval na vseh koncertih. Nastopal je tudi solistično in v številnih komornih zasedbah, zlasti v Ljubljanskem godalnem kvartetu in Ljubljanskem komornem triu. Igral je na cremonsko violino izdelovalca Andreasa Amatija iz leta 1720.
Na Akademiji za glasbo je bil Ali Dermelj redni profesor za violino, zasnoval pa je tudi oddelek za violo. Za svoje delo je med drugim prejel Betettovo nagrado in odlikovanje red dela z zlatim vencem ter postal častni član Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1912 v Ljubljani.
—–
V dneh od 21. do 24. junija leta 1922 so fašistične čete iz Gorice in Furlanije pripravile kazenski pohod na Kobarid in okoliške vasi. Vzrok je bilo porušenje spomenika italijanskim vojakom, ki so med prvo svetovno vojno padli na Krnu. Za kazen so fašisti porušili spomenik skladatelja in zborovodje Hrabroslava Volariča, zažgali več hiš, pet pastirjev iz Drežnice pa zaprli. Strokovnjaki so pozneje ugotovili, da je v italijanski spomenik na Krnu treščila strela.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JOHAN GABRIEL SEIDL je bil avstrijsko-nemški pesnik in dramatik romantično-bidermajerske, idejno konservativne smeri. V letih od 1829 do 1846 je bil gimnazijski profesor v Celju. Svoje tamkajšnje delo je povezal s slovenskimi kraji, ljudmi, zgodovino in ljudskim pesništvom. Kot zgodovinar in arheolog je zaslužen za raziskovanje antične kulture pri nas. Med drugim je objavljal tudi slovenske ljudske pesmi in jih prevajal. Johan Gabriel Seidl se je rodil na današnji dan leta 1804 na Dunaju.
—–
Na današnji dan leta 1890 se je v Rečici ob Savinji rodila publicistka in narodna delavka MARIE PRISLAND. Leta 1905 je odšla v Združene države Amerike in čez deset let tam ustanovila prvo slovensko žensko podporno društvo v okviru Kranjske slovenske katoliške jednote. Leta 1926 je ustanovila še Slovensko žensko zvezo. Namen te organizacije je bil združiti Slovenke v Združenih državah Amerike, jim pomagati pri izobraževanju, širiti ameriške in slovenske ideale in pomagati članicam. Bila je predsednica in pozneje častna predsednica te zveze. Marie Prisland je med drugim napisala tudi knjigo o slovenskih naselbinah v Združenih državah Amerike z življenjepisi pomembnih ameriških Slovencev.
—–
Violinist, dirigent in pedagog ALBERT DERMELJ – ALI je študiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani, podiplomsko pa še v Zagrebu. Tam je bil nato koncertni mojster in violinist v opernem orkestru. Po koncu druge svetovne vojne je deloval v Ljubljani: najprej v opernem ansamblu in v novo ustanovljenem simfoničnem orkestru Radia Ljubljana, nato pa tri desetletja v Slovenski filharmoniji. Bil je solist in dirigent, nekaj časa celo edini koncertni mojster in tako je praktično sodeloval na vseh koncertih. Nastopal je tudi solistično in v številnih komornih zasedbah, zlasti v Ljubljanskem godalnem kvartetu in Ljubljanskem komornem triu. Igral je na cremonsko violino izdelovalca Andreasa Amatija iz leta 1720.
Na Akademiji za glasbo je bil Ali Dermelj redni profesor za violino, zasnoval pa je tudi oddelek za violo. Za svoje delo je med drugim prejel Betettovo nagrado in odlikovanje red dela z zlatim vencem ter postal častni član Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1912 v Ljubljani.
—–
V dneh od 21. do 24. junija leta 1922 so fašistične čete iz Gorice in Furlanije pripravile kazenski pohod na Kobarid in okoliške vasi. Vzrok je bilo porušenje spomenika italijanskim vojakom, ki so med prvo svetovno vojno padli na Krnu. Za kazen so fašisti porušili spomenik skladatelja in zborovodje Hrabroslava Volariča, zažgali več hiš, pet pastirjev iz Drežnice pa zaprli. Strokovnjaki so pozneje ugotovili, da je v italijanski spomenik na Krnu treščila strela.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov