Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Učiteljica MARIJA WESSNER ni bila le učiteljica in vzgojiteljica za realne predmete, temveč tudi tako imenovana »nadzorovalna dama«, ki so ji zaupali predvsem vzgojo mladih deklet. Rodila se je na današnji dan 160-imi leti v Ljubljani in bila leta 1875 med prvimi maturantkami ljubljanskega ženskega učiteljišča. Že zgodaj se je zavzemala za vzgojo deklet, obiskovala dekliške šole in internate v Avstriji, Nemčiji in na Češkem ter si prizadevala, da bi dobila dobro vzgojo tudi dekleta na Slovenskem. Leta 1907 je prevzela vodstvo novega dekliškega internata Mladika na vogalu Šubičeve in Levstikove ulice v Ljubljani.
Njena vzgojna načela so bila za tedanji čas in nastajajočo meščansko plast sprejemljiva, saj so bila že od začetka namenjena dekletom iz meščanskih družin. Njen namen pa ni bil vzgajati gospodičen samo za bodoče soproge in matere, še predvsem ne za delovne soproge. Pri predmetu gospodinjstvo naj bi si pridobile le toliko znanja, da bi lahko nadzorovale služkinje. Ta vzgojna načela pa so bila kaj kmalu zastarela in po prvi svetovni vojni jih je Wessnerjeva začela opuščati. Čeprav je bila stroga, je v pedagoških krogih slovela kot ena najboljših slovenskih učiteljic. Marija Wessner je v oporoki vse svoje imetje zapustila učiteljskim in profesorskim sirotam.
—–
V začetku 2. polovice 19. stoletja so le redki zahajali v naše visokogorje, še manj pa je bilo takih, ki so se bili pripravljeni povzpeti na Triglav. Eden teh je bil France Kadilnik, ki je svoj prvi vzpon na slovenskega očaka tudi opisal. Bil je samorastniška osebnost; njegov preprosti, vendar doživeti opis vzpona z naslovom “Izhod na Triglav” je povzročil pravo senzacijo. Objavljen je bil na današnji dan pred 150-imi leti v časniku “Novice” in ga lahko štejemo za prvi slovenski planinski potopis.
—–
Na današnji dan pred 90-imi leti se je na Jesenicah rodil novinar STANISLAV NOVAK – VOJKO. Po drugi svetovni vojni je sprva urejal mladinske časopise, Mladino, Pionirski list in druga glasila, nato je bil urednik pri Ljudski pravici in reviji Borec, do leta 1978 pa je delal v notranjepolitičnem uredništvu Radia Ljubljana ter bil nekaj časa vodja govornega programa. Vojko Novak je sodeloval tudi pri obnovi povojnega taborniškega gibanja in bil predsednik Zveze tabornikov Slovenije.
—–
Svet je na današnji dan leta 1945 občutil do takrat najbolj rušilno in strahotno orožje, kar jih je izdelal človek. Tistega dne je namreč ameriški bombnik nad japonskim mestom Hirošimo odvrgel prvo atomsko bombo, tri dni pozneje pa še drugo nad Nagasakijem. Po podatkih japonskega Rdečega križa sta eksploziji terjali 245.000 mrtvih in 150.000 ranjenih. Nekaj dni pozneje je Japonska podpisala listino o brezpogojni kapitulaciji. Šele s tem se je končala šest let trajajoča druga svetovna vojna.
—–
Francoski dramatik PIERRE CORNEILLE je študiral pravo, bil nato kraljevi uradnik, leta 1647 pa so ga sprejeli v Francosko akademijo, državno institucijo, ki naj bi poenotila francoski jezik. Za njegov vzpon je bil zaslužen kardinal in politik Richelieu, ki je pri njem naročal dramska besedila. Corneille je motive za svoje dela, predvsem tragedije, iskal v rimski zgodovini; upošteval je načelo o enotnosti kraja, časa in dogajanja ter povzdigoval dolžnost človeka, da z razumom premaga svoje slabosti in skuša uresničiti moralne ideale. Utemeljitelj francoske klasične drame Pierre Corneille se je rodil na današnji dan pred 410-imi leti v Rouenu.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Učiteljica MARIJA WESSNER ni bila le učiteljica in vzgojiteljica za realne predmete, temveč tudi tako imenovana »nadzorovalna dama«, ki so ji zaupali predvsem vzgojo mladih deklet. Rodila se je na današnji dan 160-imi leti v Ljubljani in bila leta 1875 med prvimi maturantkami ljubljanskega ženskega učiteljišča. Že zgodaj se je zavzemala za vzgojo deklet, obiskovala dekliške šole in internate v Avstriji, Nemčiji in na Češkem ter si prizadevala, da bi dobila dobro vzgojo tudi dekleta na Slovenskem. Leta 1907 je prevzela vodstvo novega dekliškega internata Mladika na vogalu Šubičeve in Levstikove ulice v Ljubljani.
Njena vzgojna načela so bila za tedanji čas in nastajajočo meščansko plast sprejemljiva, saj so bila že od začetka namenjena dekletom iz meščanskih družin. Njen namen pa ni bil vzgajati gospodičen samo za bodoče soproge in matere, še predvsem ne za delovne soproge. Pri predmetu gospodinjstvo naj bi si pridobile le toliko znanja, da bi lahko nadzorovale služkinje. Ta vzgojna načela pa so bila kaj kmalu zastarela in po prvi svetovni vojni jih je Wessnerjeva začela opuščati. Čeprav je bila stroga, je v pedagoških krogih slovela kot ena najboljših slovenskih učiteljic. Marija Wessner je v oporoki vse svoje imetje zapustila učiteljskim in profesorskim sirotam.
—–
V začetku 2. polovice 19. stoletja so le redki zahajali v naše visokogorje, še manj pa je bilo takih, ki so se bili pripravljeni povzpeti na Triglav. Eden teh je bil France Kadilnik, ki je svoj prvi vzpon na slovenskega očaka tudi opisal. Bil je samorastniška osebnost; njegov preprosti, vendar doživeti opis vzpona z naslovom “Izhod na Triglav” je povzročil pravo senzacijo. Objavljen je bil na današnji dan pred 150-imi leti v časniku “Novice” in ga lahko štejemo za prvi slovenski planinski potopis.
—–
Na današnji dan pred 90-imi leti se je na Jesenicah rodil novinar STANISLAV NOVAK – VOJKO. Po drugi svetovni vojni je sprva urejal mladinske časopise, Mladino, Pionirski list in druga glasila, nato je bil urednik pri Ljudski pravici in reviji Borec, do leta 1978 pa je delal v notranjepolitičnem uredništvu Radia Ljubljana ter bil nekaj časa vodja govornega programa. Vojko Novak je sodeloval tudi pri obnovi povojnega taborniškega gibanja in bil predsednik Zveze tabornikov Slovenije.
—–
Svet je na današnji dan leta 1945 občutil do takrat najbolj rušilno in strahotno orožje, kar jih je izdelal človek. Tistega dne je namreč ameriški bombnik nad japonskim mestom Hirošimo odvrgel prvo atomsko bombo, tri dni pozneje pa še drugo nad Nagasakijem. Po podatkih japonskega Rdečega križa sta eksploziji terjali 245.000 mrtvih in 150.000 ranjenih. Nekaj dni pozneje je Japonska podpisala listino o brezpogojni kapitulaciji. Šele s tem se je končala šest let trajajoča druga svetovna vojna.
—–
Francoski dramatik PIERRE CORNEILLE je študiral pravo, bil nato kraljevi uradnik, leta 1647 pa so ga sprejeli v Francosko akademijo, državno institucijo, ki naj bi poenotila francoski jezik. Za njegov vzpon je bil zaslužen kardinal in politik Richelieu, ki je pri njem naročal dramska besedila. Corneille je motive za svoje dela, predvsem tragedije, iskal v rimski zgodovini; upošteval je načelo o enotnosti kraja, časa in dogajanja ter povzdigoval dolžnost človeka, da z razumom premaga svoje slabosti in skuša uresničiti moralne ideale. Utemeljitelj francoske klasične drame Pierre Corneille se je rodil na današnji dan pred 410-imi leti v Rouenu.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov