Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

08.08.2016


Karolinška minuskula je latinična knjižna pisava, nastala okoli leta 780 v frankovski državi. Od 9. do 12. stoletja je bila edina in prevladujoča pisava skoraj vse zahodne Evrope. Njena prevlada je značilna za kulturno enotnost te dobe, tako kot je bila latinščina splošen izobrazbeni jezik tistega časa. Na Slovenskem je ohranjenih precej rokopisov, napisanih v karolinški minuskuli. Najstarejši je rokopis Lathcenovega dela “Ecloga de moralibus Job” iz prve polovice 9. stoletja, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Narodni arheološki muzej v Čedadu hrani Čedajski evangeliar iz 5. ali 6. stoletja, ki ima ob robovih v 9. in 10. stoletju v karolinški minuskuli zapisana številna osebna imena slovenskih romarjev. Tudi sloviti Brižinski spomeniki, nastali okoli leta 1000, so napisani v tej pisavi.
—–
Dunajski dvor je v začetku leta 1573 ukazal kranjskim deželnim ustanovam naj se dogovorijo o ureditvi poštne zveze za prenos pisemskih pošiljk med Gradcem in Ljubljano, stroške pa bi si delili deželni stanovi, deželni knez in uporabniki. Ker so se deželni stanovi z odločitvijo obotavljali, jim je deželni knez Karel na današnji dan leta 1573 ukazal za vzdrževanje te zveze letno prispevati 200 renskih zlatih dukatov. Sprva sta to počela le dva poštarja – pešca, pozneje pa so jih zaposlili več. Ta poštna zveza med Gradcem in Ljubljano, nastala pred 443-imi leti, je bila tako pri nas prva stalna poštna zveza z natančno določeno smerjo in z natančno določenim časom prihoda in odhoda poštarjev.
—–
Leta 1603 ali 1604 se je v Selcih (seucih) nad Škofjo Loko rodil teološki pisec in generalni vikar FILIP TRPIN. Bil je kaplan in župnik v različnih krajih na Slovenskem, v letih od 1656 do 1676 pa tudi generalni vikar in vizitator župnij ljubljanske škofije. V semenišču Collegium Marianum v Gornjem Gradu je sodeloval pri vzgoji duhovnikov in urejal škofijsko knjižnico. Kot dober poznavalec slovenskega jezika si je prizadeval za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju, spodbujal prevajanje in tudi sam prevajal. Za Filipa Trpina so strokovnjaki nekdaj zmotno domnevali, da je avtor Kálobskega rokopisa, slovenske cerkvene pesmarice, ki je nastala sredi 17. stoletja v župniji Kálobje v okolici Celja.
——
Operna pevka in pedagoginja FRANCHETTE VERHUNC je bila leta 1897 po končanem študiju petja na dunajskem konservatoriju eno sezono angažirana v berlinski Dvorni operi, nato je več let nastopala v Vroclavu in gostovala po Evropi. Imela je obsežen, temen in izenačen glas ter bila sugestivna odrska osebnost. Sopranistka Franchette Verhunc se je rodila na današnji dan leta 1874 v Ljubljani.
—–
Zdravnik specialist za higieno in organizator zdravstva SAŠO CVAHTE se je izpopolnjeval v Franciji, Nemčiji, Belgiji in Veliki Britaniji, leta 1974 pa je dosegel doktorat znanosti iz socialne medicine. V letih od 1961 do 80 je bil direktor Republiškega zavoda za zdravstveno varstvo, od leta 1974 pa tudi profesor na ljubljanski pravni fakulteti. Sašo Cvahte se je rodil na današnji dan leta 1920 v Podgradu.


Na današnji dan

6245 epizod

Na današnji dan

6245 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

08.08.2016


Karolinška minuskula je latinična knjižna pisava, nastala okoli leta 780 v frankovski državi. Od 9. do 12. stoletja je bila edina in prevladujoča pisava skoraj vse zahodne Evrope. Njena prevlada je značilna za kulturno enotnost te dobe, tako kot je bila latinščina splošen izobrazbeni jezik tistega časa. Na Slovenskem je ohranjenih precej rokopisov, napisanih v karolinški minuskuli. Najstarejši je rokopis Lathcenovega dela “Ecloga de moralibus Job” iz prve polovice 9. stoletja, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Narodni arheološki muzej v Čedadu hrani Čedajski evangeliar iz 5. ali 6. stoletja, ki ima ob robovih v 9. in 10. stoletju v karolinški minuskuli zapisana številna osebna imena slovenskih romarjev. Tudi sloviti Brižinski spomeniki, nastali okoli leta 1000, so napisani v tej pisavi.
—–
Dunajski dvor je v začetku leta 1573 ukazal kranjskim deželnim ustanovam naj se dogovorijo o ureditvi poštne zveze za prenos pisemskih pošiljk med Gradcem in Ljubljano, stroške pa bi si delili deželni stanovi, deželni knez in uporabniki. Ker so se deželni stanovi z odločitvijo obotavljali, jim je deželni knez Karel na današnji dan leta 1573 ukazal za vzdrževanje te zveze letno prispevati 200 renskih zlatih dukatov. Sprva sta to počela le dva poštarja – pešca, pozneje pa so jih zaposlili več. Ta poštna zveza med Gradcem in Ljubljano, nastala pred 443-imi leti, je bila tako pri nas prva stalna poštna zveza z natančno določeno smerjo in z natančno določenim časom prihoda in odhoda poštarjev.
—–
Leta 1603 ali 1604 se je v Selcih (seucih) nad Škofjo Loko rodil teološki pisec in generalni vikar FILIP TRPIN. Bil je kaplan in župnik v različnih krajih na Slovenskem, v letih od 1656 do 1676 pa tudi generalni vikar in vizitator župnij ljubljanske škofije. V semenišču Collegium Marianum v Gornjem Gradu je sodeloval pri vzgoji duhovnikov in urejal škofijsko knjižnico. Kot dober poznavalec slovenskega jezika si je prizadeval za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju, spodbujal prevajanje in tudi sam prevajal. Za Filipa Trpina so strokovnjaki nekdaj zmotno domnevali, da je avtor Kálobskega rokopisa, slovenske cerkvene pesmarice, ki je nastala sredi 17. stoletja v župniji Kálobje v okolici Celja.
——
Operna pevka in pedagoginja FRANCHETTE VERHUNC je bila leta 1897 po končanem študiju petja na dunajskem konservatoriju eno sezono angažirana v berlinski Dvorni operi, nato je več let nastopala v Vroclavu in gostovala po Evropi. Imela je obsežen, temen in izenačen glas ter bila sugestivna odrska osebnost. Sopranistka Franchette Verhunc se je rodila na današnji dan leta 1874 v Ljubljani.
—–
Zdravnik specialist za higieno in organizator zdravstva SAŠO CVAHTE se je izpopolnjeval v Franciji, Nemčiji, Belgiji in Veliki Britaniji, leta 1974 pa je dosegel doktorat znanosti iz socialne medicine. V letih od 1961 do 80 je bil direktor Republiškega zavoda za zdravstveno varstvo, od leta 1974 pa tudi profesor na ljubljanski pravni fakulteti. Sašo Cvahte se je rodil na današnji dan leta 1920 v Podgradu.


07.10.2022

7. oktober - organizator slovenske carinske službe

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.10.2022

6. oktober - prvi YU in SLO vzpon na osemtisočaka

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


05.10.2022

5. oktober - »Med tisoči bi te spoznala …«

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


04.10.2022

4. oktober - avtor spomenika Primožu Trubarju v Ljubljani

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


03.10.2022

3. oktober - pesnik, režiser in filmski publicist

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


02.10.2022

2. oktober - zločin za zidom mariborskih sodnih zaporov

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


01.10.2022

1. oktober - začetki radiokarbonskega datiranja pri nas

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


30.09.2022

30. september - sloveče ime naše medicine

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


29.09.2022

29. september - bančnik v pomoč generalu Maistru

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


28.09.2022

28. september - prvi slovenski metropolit

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.09.2022

27. september - prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.09.2022

26. september - Narodni svet za Štajersko

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


25.09.2022

25. september - kipar in poezija kamna

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja »1551« – glasilo za univerzitetna in javna vprašanja


24.09.2022

24. september - nemško ime za slovensko politično stvar

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Metodik fizike


23.09.2022

23. september - gasilski vojvoda v Metliki

Romana z jugoslovansko politično idejo Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


22.09.2022

22. september - umetnik med Ajdovščino in Parizom

Pionir radijskih iger Glas Mojčine pesmi za prvi film o Kekcu Mariborski industrialec – rešitelj Judov


21.09.2022

21. september - prva popolna slovenska gimnazija

Volilni uspeh koroških Slovencev Pribočnik jugoslovanske kraljice Marije Projekti gradbenika in geomehanika


20.09.2022

20. september - partizanska akcija v podporo zaveznikom

Temelji slovenske akademske laične filozofije Avantgardist novomeške pomladi Velenje postane mesto


19.09.2022

19. september - urednik Kmetijskih in rokodelskih novic

Vzgojitelj klasičnih filologov Predanost gozdovom Blaženi škof Anton Martin Slomšek


18.09.2022

18. september - zaživela druga slovenska univerza

Streli na protestnike v Ljubljani Ustanovitelj hranilništva na Slovenskem Začetki Narodne galerije


Stran 38 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov