Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik MAVRICIJ RUS se je rodil na današnji dan leta 1879 v Matenji vasi pri Postojni. Medicino je študiral na Dunaju, nato pa se je najprej zaposlil v bolnišnici v Novem mestu. Leta 1909 je v Ljubljani postal prvi šolski zdravnik, od leta 1920 do leta 1945 pa je bil ljubljanski mestni fizik. Že leta 1901 je na Dunaju organiziral študentski shod za ustanovitev slovenske univerze. Med drugim je preučeval zgodovino zdravstva, napisal prvo poročilo o šolskem zdravstvu v Sloveniji, kot mestni fizik pa je pisal izčrpna poročila o zdravstvenem stanju v Ljubljančanov. Od leta 1927 do 34 je bil Mavricij Rus tudi predsednik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
——
Na današnji dan leta 1891 se je v Piranu rodil biolog LJUDEVIT KUŠČER. Diplomiral in doktoriral je na dunajski univerzi. Nekaj let je bil kustos narodnega muzeja v Zagrebu, nato profesor na kranjski gimnaziji in raziskovalec v zoološkem inštitutu filozofske fakultete v Ljubljani. Tam je leta 1936 postal zasebni docent za zoologijo, leta 1944 pa izredni profesor. Ljudevit Kuščer je preučeval mehkužce, zlasti podzemeljsko favno. Njegova bogata zbirka je zdaj v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
—–
Operni in koncertni pevec SAMO SMERKOLJ je leta 1945 v ljubljanski Operi debitiral kot knez Igor v istoimenski Borodinovi operi. Nastopil je v več kot sto vlogah, njegove umetniške stvaritve pa so pomenile velik prispevek k utrditvi ugleda osrednje slovenske operne hiše. Posvečal se je tudi koncertnemu petju. V letih 1949 in 1958 je prejel Prešernovo nagrado. Samo Smerkolj se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1922 se je v Novem mestu rodila literarna zgodovinarka MARJETA VASIČ. Leta 1941 se je vključila v narodnoosvobodilno gibanje, po vojni bila nekaj let v časnikarskih službah, leta 1956 pa je doktorirala na filozofski fakulteti v Ljubljani. Po izpopolnjevanju v Franciji je do leta 1978 na filozofski fakulteti predavala francosko književnost, bila pa je tudi predsednica Društva za kulturno sodelovanje med Francijo in Jugoslavijo. Objavljala je razprave in spremne študije o francoskih piscih 19. in 20. stoletja, urejala izbore ter podrobneje raziskovala eksistencializem in dela Alberta Camusa. Marjeta Vasič je tudi prevajala literarne, znanstvene in filozofske spise.
—–
Scenograf, oblikovalec lutk in režiser SAŠA KUMP se je rodil na današnji dan leta 1924 v Ljubljani. Bil je scenograf in tehnični vodja Prešernovega gledališča v Kranju in je zanj ustvaril več kot 200 scenografij. Od leta 1960 je delal tudi kot scenograf, kostumograf in lutkovni mentor oziroma režiser pri slovenskih gledaliških skupinah na avstrijskem Koroškem. Kot oblikovalec je Saša Kump uporabljal močne barve, iz geometrije izpeljano stilizacijo in izvirne tehnološke rešitve lutk in scene ter oblikoval svojevrstno likovno dramaturgijo lutkovnega gledališča.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik MAVRICIJ RUS se je rodil na današnji dan leta 1879 v Matenji vasi pri Postojni. Medicino je študiral na Dunaju, nato pa se je najprej zaposlil v bolnišnici v Novem mestu. Leta 1909 je v Ljubljani postal prvi šolski zdravnik, od leta 1920 do leta 1945 pa je bil ljubljanski mestni fizik. Že leta 1901 je na Dunaju organiziral študentski shod za ustanovitev slovenske univerze. Med drugim je preučeval zgodovino zdravstva, napisal prvo poročilo o šolskem zdravstvu v Sloveniji, kot mestni fizik pa je pisal izčrpna poročila o zdravstvenem stanju v Ljubljančanov. Od leta 1927 do 34 je bil Mavricij Rus tudi predsednik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
——
Na današnji dan leta 1891 se je v Piranu rodil biolog LJUDEVIT KUŠČER. Diplomiral in doktoriral je na dunajski univerzi. Nekaj let je bil kustos narodnega muzeja v Zagrebu, nato profesor na kranjski gimnaziji in raziskovalec v zoološkem inštitutu filozofske fakultete v Ljubljani. Tam je leta 1936 postal zasebni docent za zoologijo, leta 1944 pa izredni profesor. Ljudevit Kuščer je preučeval mehkužce, zlasti podzemeljsko favno. Njegova bogata zbirka je zdaj v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
—–
Operni in koncertni pevec SAMO SMERKOLJ je leta 1945 v ljubljanski Operi debitiral kot knez Igor v istoimenski Borodinovi operi. Nastopil je v več kot sto vlogah, njegove umetniške stvaritve pa so pomenile velik prispevek k utrditvi ugleda osrednje slovenske operne hiše. Posvečal se je tudi koncertnemu petju. V letih 1949 in 1958 je prejel Prešernovo nagrado. Samo Smerkolj se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1922 se je v Novem mestu rodila literarna zgodovinarka MARJETA VASIČ. Leta 1941 se je vključila v narodnoosvobodilno gibanje, po vojni bila nekaj let v časnikarskih službah, leta 1956 pa je doktorirala na filozofski fakulteti v Ljubljani. Po izpopolnjevanju v Franciji je do leta 1978 na filozofski fakulteti predavala francosko književnost, bila pa je tudi predsednica Društva za kulturno sodelovanje med Francijo in Jugoslavijo. Objavljala je razprave in spremne študije o francoskih piscih 19. in 20. stoletja, urejala izbore ter podrobneje raziskovala eksistencializem in dela Alberta Camusa. Marjeta Vasič je tudi prevajala literarne, znanstvene in filozofske spise.
—–
Scenograf, oblikovalec lutk in režiser SAŠA KUMP se je rodil na današnji dan leta 1924 v Ljubljani. Bil je scenograf in tehnični vodja Prešernovega gledališča v Kranju in je zanj ustvaril več kot 200 scenografij. Od leta 1960 je delal tudi kot scenograf, kostumograf in lutkovni mentor oziroma režiser pri slovenskih gledaliških skupinah na avstrijskem Koroškem. Kot oblikovalec je Saša Kump uporabljal močne barve, iz geometrije izpeljano stilizacijo in izvirne tehnološke rešitve lutk in scene ter oblikoval svojevrstno likovno dramaturgijo lutkovnega gledališča.
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov