Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik MAVRICIJ RUS se je rodil na današnji dan leta 1879 v Matenji vasi pri Postojni. Medicino je študiral na Dunaju, nato pa se je najprej zaposlil v bolnišnici v Novem mestu. Leta 1909 je v Ljubljani postal prvi šolski zdravnik, od leta 1920 do leta 1945 pa je bil ljubljanski mestni fizik. Že leta 1901 je na Dunaju organiziral študentski shod za ustanovitev slovenske univerze. Med drugim je preučeval zgodovino zdravstva, napisal prvo poročilo o šolskem zdravstvu v Sloveniji, kot mestni fizik pa je pisal izčrpna poročila o zdravstvenem stanju v Ljubljančanov. Od leta 1927 do 34 je bil Mavricij Rus tudi predsednik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
——
Na današnji dan leta 1891 se je v Piranu rodil biolog LJUDEVIT KUŠČER. Diplomiral in doktoriral je na dunajski univerzi. Nekaj let je bil kustos narodnega muzeja v Zagrebu, nato profesor na kranjski gimnaziji in raziskovalec v zoološkem inštitutu filozofske fakultete v Ljubljani. Tam je leta 1936 postal zasebni docent za zoologijo, leta 1944 pa izredni profesor. Ljudevit Kuščer je preučeval mehkužce, zlasti podzemeljsko favno. Njegova bogata zbirka je zdaj v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
—–
Operni in koncertni pevec SAMO SMERKOLJ je leta 1945 v ljubljanski Operi debitiral kot knez Igor v istoimenski Borodinovi operi. Nastopil je v več kot sto vlogah, njegove umetniške stvaritve pa so pomenile velik prispevek k utrditvi ugleda osrednje slovenske operne hiše. Posvečal se je tudi koncertnemu petju. V letih 1949 in 1958 je prejel Prešernovo nagrado. Samo Smerkolj se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1922 se je v Novem mestu rodila literarna zgodovinarka MARJETA VASIČ. Leta 1941 se je vključila v narodnoosvobodilno gibanje, po vojni bila nekaj let v časnikarskih službah, leta 1956 pa je doktorirala na filozofski fakulteti v Ljubljani. Po izpopolnjevanju v Franciji je do leta 1978 na filozofski fakulteti predavala francosko književnost, bila pa je tudi predsednica Društva za kulturno sodelovanje med Francijo in Jugoslavijo. Objavljala je razprave in spremne študije o francoskih piscih 19. in 20. stoletja, urejala izbore ter podrobneje raziskovala eksistencializem in dela Alberta Camusa. Marjeta Vasič je tudi prevajala literarne, znanstvene in filozofske spise.
—–
Scenograf, oblikovalec lutk in režiser SAŠA KUMP se je rodil na današnji dan leta 1924 v Ljubljani. Bil je scenograf in tehnični vodja Prešernovega gledališča v Kranju in je zanj ustvaril več kot 200 scenografij. Od leta 1960 je delal tudi kot scenograf, kostumograf in lutkovni mentor oziroma režiser pri slovenskih gledaliških skupinah na avstrijskem Koroškem. Kot oblikovalec je Saša Kump uporabljal močne barve, iz geometrije izpeljano stilizacijo in izvirne tehnološke rešitve lutk in scene ter oblikoval svojevrstno likovno dramaturgijo lutkovnega gledališča.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik MAVRICIJ RUS se je rodil na današnji dan leta 1879 v Matenji vasi pri Postojni. Medicino je študiral na Dunaju, nato pa se je najprej zaposlil v bolnišnici v Novem mestu. Leta 1909 je v Ljubljani postal prvi šolski zdravnik, od leta 1920 do leta 1945 pa je bil ljubljanski mestni fizik. Že leta 1901 je na Dunaju organiziral študentski shod za ustanovitev slovenske univerze. Med drugim je preučeval zgodovino zdravstva, napisal prvo poročilo o šolskem zdravstvu v Sloveniji, kot mestni fizik pa je pisal izčrpna poročila o zdravstvenem stanju v Ljubljančanov. Od leta 1927 do 34 je bil Mavricij Rus tudi predsednik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
——
Na današnji dan leta 1891 se je v Piranu rodil biolog LJUDEVIT KUŠČER. Diplomiral in doktoriral je na dunajski univerzi. Nekaj let je bil kustos narodnega muzeja v Zagrebu, nato profesor na kranjski gimnaziji in raziskovalec v zoološkem inštitutu filozofske fakultete v Ljubljani. Tam je leta 1936 postal zasebni docent za zoologijo, leta 1944 pa izredni profesor. Ljudevit Kuščer je preučeval mehkužce, zlasti podzemeljsko favno. Njegova bogata zbirka je zdaj v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
—–
Operni in koncertni pevec SAMO SMERKOLJ je leta 1945 v ljubljanski Operi debitiral kot knez Igor v istoimenski Borodinovi operi. Nastopil je v več kot sto vlogah, njegove umetniške stvaritve pa so pomenile velik prispevek k utrditvi ugleda osrednje slovenske operne hiše. Posvečal se je tudi koncertnemu petju. V letih 1949 in 1958 je prejel Prešernovo nagrado. Samo Smerkolj se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1922 se je v Novem mestu rodila literarna zgodovinarka MARJETA VASIČ. Leta 1941 se je vključila v narodnoosvobodilno gibanje, po vojni bila nekaj let v časnikarskih službah, leta 1956 pa je doktorirala na filozofski fakulteti v Ljubljani. Po izpopolnjevanju v Franciji je do leta 1978 na filozofski fakulteti predavala francosko književnost, bila pa je tudi predsednica Društva za kulturno sodelovanje med Francijo in Jugoslavijo. Objavljala je razprave in spremne študije o francoskih piscih 19. in 20. stoletja, urejala izbore ter podrobneje raziskovala eksistencializem in dela Alberta Camusa. Marjeta Vasič je tudi prevajala literarne, znanstvene in filozofske spise.
—–
Scenograf, oblikovalec lutk in režiser SAŠA KUMP se je rodil na današnji dan leta 1924 v Ljubljani. Bil je scenograf in tehnični vodja Prešernovega gledališča v Kranju in je zanj ustvaril več kot 200 scenografij. Od leta 1960 je delal tudi kot scenograf, kostumograf in lutkovni mentor oziroma režiser pri slovenskih gledaliških skupinah na avstrijskem Koroškem. Kot oblikovalec je Saša Kump uporabljal močne barve, iz geometrije izpeljano stilizacijo in izvirne tehnološke rešitve lutk in scene ter oblikoval svojevrstno likovno dramaturgijo lutkovnega gledališča.
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Neveljaven email naslov