Slikar TOMAŽ iz Senja je pripadal skupini hrvaških slikarjev, ki so v prvi polovici 16. stoletja delovali v Istri, na Notranjskem, Dolenjskem, Gorenjskem in Zasavju. Na podlagi Trubarjevega zapisa, da je njegov oče naročil freske za cerkev na Rašici »enemu krovaškemu malarju malati« in opisa slikarij, je umetnostni zgodovinar France Stele poslikave v Suhi krajini pripisal hrvaški skupini slikarjev. Leta 1964 so na freskah v Nadlesku pri Starem trgu odkrili napis »Meštar Tomas od Segnia 1511«, ki je potrdil provenienco Tomaža iz Senja.
Hrvaške poslikave iz tistega časa kažejo slogovne in ikonografske zveze z istrsko umetnostjo, kakovostna raven ni visoka, je skoraj poljudna, a nakazujejo nekaj renesančnih prvin, povzetih po novostih italijanske umetnosti 15. stoletja. Na manj izpostavljenih poljih so upodabljali motive, ki so zaradi hibridnega povzemanja srednjeveških elementov in domiselnega vnašanja sočasnih duhovnih vsebin redki in celo po evropskih merilih že zelo zgodaj kažejo predreformacijsko kritičnost.
—–
FRANCE VEBER je sprva študiral bogoslovje v Mariboru, nato pa filozofijo v Gradcu; tam je leta 1917 tudi doktoriral. Pozneje je postal docent na ljubljanski in zagrebški univerzi, na ljubljanski filozofski fakulteti pa leta 1929 redni profesor. Pred začetkom druge svetovne vojne je bil kot dopisni član izvoljen v Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani, a po koncu vojne je bil zaradi političnih razlogov izključen iz nje ter predčasno upokojen. Pozneje so ga rehabilitirali ter mu vrnili častne pravice, prejel pa je tudi zlati doktorat univerze v Gradcu.
Franceta Vebra je že med študijem pritegnila predmetnostna teorija (»vse, kar se postavi pred zavest, je predmet«), ki ji je – izhajajoč iz psihologije kot temeljne filozofske vede – tudi sledil. S svojo fenomenološko filozofijo je postavil temelje slovenski akademski laični filozofiji. Izhodišče njegove raziskovalne metode je bilo samoopazovanje ali introspekcija, vprašanje, kako doseči intersubjektivnost (vzajemno sporočilnost med ljudmi), pa je reševal z vlogo, ki jo ima v teh odnosih jezik.
Vebrove znanstvene poglede je zahodni evropski filozofiji sredi druge polovice prejšnjega stoletja odkril filozof, teolog in psiholog Anton Trstenjak, pa tudi ponatis Vebrove »Estetike« nekaj pozneje je zanimanje za njegovo filozofijo močno povečal. France Veber se je rodil na današnji dan leta 1890 v Gornji Radgoni.
—–
Na današnji dan pred 240-imi leti se je na Vačah rodil škof in nabožni pisec MATEVŽ RAVNIKAR. Šolal se je na ljubljanskem liceju, po končanem študiju bogoslovja pa je bil profesor dogmatike, vodja ljubljanskega semenišča in nedeljski pridigar. V obdobju Napoleonovih Ilirskih provinc je bil kancler ljubljanske Centralne šole ter predavatelj filozofije in svetopisemskih besedil. Leta 1830 je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa; v svoji škofiji je še posebej skrbel za poglobitev verskega življenja in utrjevanje položaja slovenskega jezika.
Z oporoko je ustanovil šest dijaških ustanov ter sklad za bogoslovne in ljudske knjige. Njegovo slovstveno delo mu je zaradi posebne jezikovne skrbnosti in pravilnosti prineslo naziv “očeta” oziroma reformatorja slovenske proze. Pisal in prevajal je predvsem nabožne knjige, najpomembnejša dela škofa Matevža Ravnikarja pa so “Sveta maša inu keršansku premišluvanje za usak dan”, “Perpomočik Boga prav spoznati inu častiti” ter “Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi”.