Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gledališča v glavnih mestih avstrijskih dežel v habsburški monarhiji so imenovali “deželna”. V Ljubljani so ga zgradili leta 1765 in mu velikokrat rekli tudi “stanovsko” – gledališče deželnih stanov. Po dobrih stodvajsetih letih je pogorelo in tako so leta 1892 postavili novo stavbo (to je sedanja Opera Slovenskega narodnega gledališča).
Prva predstava v njej je potekala na današnji dan istega leta, torej pred 124-imi leti, to je bila Jurčičeva “Veronika Deseniška”. Izbrano občinstvo (na lepakih je bilo natisnjeno: »Prosimo priti v slavnostni obleki!«) je najprej poslušalo uverturo iz Glinkove opere »Ruslan in Ljudmila«, nato pa je igralec Ignacij Borštnik deklamiral »Prolog« pesnika Antona Funtka. Za ilustracijo le nekaj patetičnih verzov:
Na čast in slavo našega imena
razkrij se torej, prizorišče, zdaj!
Prizori naj vrsté se slikoviti,
a mi pokličemo iz duše dna:
Pozdravljena, slovenska nam umetnost,
tvoj čas je tu – zavesa, kvišku – slava!
Sledila sta cesarska pesem ter dogodek večera – Veronika Deseniška v Borštnikovi režiji. Tako so bili na današnji dan leta 1892 postavljeni temelji prvega slovenskega poklicnega gledališča.
—–
Pesnik in prevajalec JANEZ MENART je leta 1956 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti. Pozneje je bil dramaturg in vodja lutkovnega oddelka pri Triglav filmu, dramaturg in urednik pri Televiziji Ljubljana ter urednik pri založbi Mladinska knjiga.
Izdal je več kot ducat pesniških zbirk, od legendarnih “Pesmi štirih” leta 1953 (skupaj s Kovičem, Pavčkom in Zlobcem) do miniaturne leta 2002 s svojim imenom kot naslovom. Prevajal je iz hrvaščine, srbščine, makedonščine, italijanščine in ruščine, bil pa je tudi mojstrski posredovalec zlasti angleške in francoske poezije in dramatike v slovenščino. Leta 1978 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Janez Menart se je rodil na današnji dan leta 1929 v Mariboru.
—–
Geograf, krasoslovec in speleolog PETER HABIČ je leta 1964 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Najprej je bil kustos v Narodnem muzeju, nato pa je tri desetletja delal na Inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti za raziskovanje krasa v Postojni – bil je tudi njegov upravnik, v letih od 1993 do 1996 pa je bil direktor podjetja Postojnska jama. Njegovo strokovno delo obsega več kot 360 bibliografskih enot.
Poleg disertacije “Kraški svet med Idrijco in Vipavo” so njegove najpomembnejše razprave o Vrhniki, o breznih in jamah Jazben, Snežniškem breznu, Karlovici ter Planinski Pološki jami. Največ je pisal o vodnih razmerah na Krasu in razreševal metodološka in praktična vprašanja raziskovanja vodnih virov na kraških tleh. Peter Habič se je rodil na današnji dan leta 1934 na Vrhniki.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gledališča v glavnih mestih avstrijskih dežel v habsburški monarhiji so imenovali “deželna”. V Ljubljani so ga zgradili leta 1765 in mu velikokrat rekli tudi “stanovsko” – gledališče deželnih stanov. Po dobrih stodvajsetih letih je pogorelo in tako so leta 1892 postavili novo stavbo (to je sedanja Opera Slovenskega narodnega gledališča).
Prva predstava v njej je potekala na današnji dan istega leta, torej pred 124-imi leti, to je bila Jurčičeva “Veronika Deseniška”. Izbrano občinstvo (na lepakih je bilo natisnjeno: »Prosimo priti v slavnostni obleki!«) je najprej poslušalo uverturo iz Glinkove opere »Ruslan in Ljudmila«, nato pa je igralec Ignacij Borštnik deklamiral »Prolog« pesnika Antona Funtka. Za ilustracijo le nekaj patetičnih verzov:
Na čast in slavo našega imena
razkrij se torej, prizorišče, zdaj!
Prizori naj vrsté se slikoviti,
a mi pokličemo iz duše dna:
Pozdravljena, slovenska nam umetnost,
tvoj čas je tu – zavesa, kvišku – slava!
Sledila sta cesarska pesem ter dogodek večera – Veronika Deseniška v Borštnikovi režiji. Tako so bili na današnji dan leta 1892 postavljeni temelji prvega slovenskega poklicnega gledališča.
—–
Pesnik in prevajalec JANEZ MENART je leta 1956 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti. Pozneje je bil dramaturg in vodja lutkovnega oddelka pri Triglav filmu, dramaturg in urednik pri Televiziji Ljubljana ter urednik pri založbi Mladinska knjiga.
Izdal je več kot ducat pesniških zbirk, od legendarnih “Pesmi štirih” leta 1953 (skupaj s Kovičem, Pavčkom in Zlobcem) do miniaturne leta 2002 s svojim imenom kot naslovom. Prevajal je iz hrvaščine, srbščine, makedonščine, italijanščine in ruščine, bil pa je tudi mojstrski posredovalec zlasti angleške in francoske poezije in dramatike v slovenščino. Leta 1978 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Janez Menart se je rodil na današnji dan leta 1929 v Mariboru.
—–
Geograf, krasoslovec in speleolog PETER HABIČ je leta 1964 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Najprej je bil kustos v Narodnem muzeju, nato pa je tri desetletja delal na Inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti za raziskovanje krasa v Postojni – bil je tudi njegov upravnik, v letih od 1993 do 1996 pa je bil direktor podjetja Postojnska jama. Njegovo strokovno delo obsega več kot 360 bibliografskih enot.
Poleg disertacije “Kraški svet med Idrijco in Vipavo” so njegove najpomembnejše razprave o Vrhniki, o breznih in jamah Jazben, Snežniškem breznu, Karlovici ter Planinski Pološki jami. Največ je pisal o vodnih razmerah na Krasu in razreševal metodološka in praktična vprašanja raziskovanja vodnih virov na kraških tleh. Peter Habič se je rodil na današnji dan leta 1934 na Vrhniki.
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Neveljaven email naslov