Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1880 se je v Ljubljani rodil zgodovinar in arhivar KAREL KOVAČ. Zgodovino je študiral v Gradcu in Innsbrucku, v arhivski stroki pa se je izpopolnjeval v Rimu. Leta 1911 je bil imenovan za načelnika državnega arhiva v Dubrovniku, kot konservator pa je skrbel tudi za druge arhive južne Dalmacije. Objavil je številne pomembne prispevke in vire, povezane z južnoslovansko zgodovino in še posebno s srednjeveškim Dubrovnikom.
Med drugim je izdal tudi še neobjavljeno srednjeveško latinsko in drugo gradivo za Kranjsko, ki ga je našel v Innsbrucku in najstarejši znani desetinski register s konca 13. stoletja s seznamom far in beneficiatov v slovenskih deželah na območju oglejskega patriarhata, ki izvira iz Vatikanskega arhiva. Še posebno zaslužen je za preučevanje dubrovniške slikarske šole. Karel Kovač je med prvo svetovno vojno oktobra leta 1917 padel v bitki pri Tolminu.
—–
Na današnji dan leta 1910 se je v Metliki rodil kipar samouk FRANCE KAMBIČ. 1928. leta se je izselil v Argentino in začel iz tropskega lesa – bil je poklicni mizar – izdelovati figure Indijancev in priseljencev ter velike intarzije in reliefe. Njegova dela ekspresivnih, skoraj grobih potez izražajo srečanje dveh povsem različnih kultur.
—–
Pesnik, režiser in filmski publicist FRANCE KOSMAČ se je rodil na današnji dan leta 1922 v Ljubljani. V partizanih, pri katerih je imel od leta 1943, ko je prišel iz italijanske internacije, različne kulturniško-propagandne naloge,je izdal ciklostirani pesniški zbirki “Pred pomladjo” in “Partizanski soneti”. S povojnima zbirkama Kurent in smrt ter Dom v vesolju se je približal intimizmu, nato pa se je vse bolj posvečal filmu: urejal je filmski Obzornik in kot scenarist, režiser in tudi montažer posnel približno 40 kratkih, predvsem dokumetarnih filmov. France Kosmač je režiral tudi celovečerne filme Dobri stari pianino, Ti loviš, Lucija in Peta zaseda.
—–
“Bogata kot Amerika in nevtralna kot Švica” – tako je začetnik vseevropskega gibanja, politik avstrijsko-madžarskega rodu Richard Coudenhove–Kalergi (kúdenhov-kélrgi) opisal svojo zamisel evropske zveze držav. Sprva je veljala za utopijo, a pobudnik gibanja je postopoma navdušil zanjo diplomate, pisatelje, umetnike in časnikarje, predvsem na nemško govorečem območju. Združeno Evropo si je predstavljal pod vodstvom Francije in Nemčije, vsekakor pa brez Sovjetske zveze. Splošni sekretariat gibanja in mesečnik Paneuropa sta imela od leta 1924 sedež na Dunaju. Odziv na večstopenjski načrt za ustanovitev Združenih držav Evrope je bil precejšen.
Prvega vseevropskega kongresa na Dunaju, ki se je začel na današnji dan pred 90-imi leti, se je udeležilo več kot dva tisoč zastopnikov iz 24 držav. Cilji te zveze držav so bili mirno poravnavanje sporov, skupen gospodarski prostor in medsebojna podpora v težavnih obdobjih. Poleg tega naj bi bile Združene države Evrope tudi carinska in gospodarska unija. Zamisel se je izjalovila zaradi zloma newyorške borze leta 1929 in gospodarske krize, po letu 1930 pa je zaradi vzpona nacizma slabelo tudi zaupanje v nemško demokracijo.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1880 se je v Ljubljani rodil zgodovinar in arhivar KAREL KOVAČ. Zgodovino je študiral v Gradcu in Innsbrucku, v arhivski stroki pa se je izpopolnjeval v Rimu. Leta 1911 je bil imenovan za načelnika državnega arhiva v Dubrovniku, kot konservator pa je skrbel tudi za druge arhive južne Dalmacije. Objavil je številne pomembne prispevke in vire, povezane z južnoslovansko zgodovino in še posebno s srednjeveškim Dubrovnikom.
Med drugim je izdal tudi še neobjavljeno srednjeveško latinsko in drugo gradivo za Kranjsko, ki ga je našel v Innsbrucku in najstarejši znani desetinski register s konca 13. stoletja s seznamom far in beneficiatov v slovenskih deželah na območju oglejskega patriarhata, ki izvira iz Vatikanskega arhiva. Še posebno zaslužen je za preučevanje dubrovniške slikarske šole. Karel Kovač je med prvo svetovno vojno oktobra leta 1917 padel v bitki pri Tolminu.
—–
Na današnji dan leta 1910 se je v Metliki rodil kipar samouk FRANCE KAMBIČ. 1928. leta se je izselil v Argentino in začel iz tropskega lesa – bil je poklicni mizar – izdelovati figure Indijancev in priseljencev ter velike intarzije in reliefe. Njegova dela ekspresivnih, skoraj grobih potez izražajo srečanje dveh povsem različnih kultur.
—–
Pesnik, režiser in filmski publicist FRANCE KOSMAČ se je rodil na današnji dan leta 1922 v Ljubljani. V partizanih, pri katerih je imel od leta 1943, ko je prišel iz italijanske internacije, različne kulturniško-propagandne naloge,je izdal ciklostirani pesniški zbirki “Pred pomladjo” in “Partizanski soneti”. S povojnima zbirkama Kurent in smrt ter Dom v vesolju se je približal intimizmu, nato pa se je vse bolj posvečal filmu: urejal je filmski Obzornik in kot scenarist, režiser in tudi montažer posnel približno 40 kratkih, predvsem dokumetarnih filmov. France Kosmač je režiral tudi celovečerne filme Dobri stari pianino, Ti loviš, Lucija in Peta zaseda.
—–
“Bogata kot Amerika in nevtralna kot Švica” – tako je začetnik vseevropskega gibanja, politik avstrijsko-madžarskega rodu Richard Coudenhove–Kalergi (kúdenhov-kélrgi) opisal svojo zamisel evropske zveze držav. Sprva je veljala za utopijo, a pobudnik gibanja je postopoma navdušil zanjo diplomate, pisatelje, umetnike in časnikarje, predvsem na nemško govorečem območju. Združeno Evropo si je predstavljal pod vodstvom Francije in Nemčije, vsekakor pa brez Sovjetske zveze. Splošni sekretariat gibanja in mesečnik Paneuropa sta imela od leta 1924 sedež na Dunaju. Odziv na večstopenjski načrt za ustanovitev Združenih držav Evrope je bil precejšen.
Prvega vseevropskega kongresa na Dunaju, ki se je začel na današnji dan pred 90-imi leti, se je udeležilo več kot dva tisoč zastopnikov iz 24 držav. Cilji te zveze držav so bili mirno poravnavanje sporov, skupen gospodarski prostor in medsebojna podpora v težavnih obdobjih. Poleg tega naj bi bile Združene države Evrope tudi carinska in gospodarska unija. Zamisel se je izjalovila zaradi zloma newyorške borze leta 1929 in gospodarske krize, po letu 1930 pa je zaradi vzpona nacizma slabelo tudi zaupanje v nemško demokracijo.
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov