Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1880 se je v Ljubljani rodil zgodovinar in arhivar KAREL KOVAČ. Zgodovino je študiral v Gradcu in Innsbrucku, v arhivski stroki pa se je izpopolnjeval v Rimu. Leta 1911 je bil imenovan za načelnika državnega arhiva v Dubrovniku, kot konservator pa je skrbel tudi za druge arhive južne Dalmacije. Objavil je številne pomembne prispevke in vire, povezane z južnoslovansko zgodovino in še posebno s srednjeveškim Dubrovnikom.
Med drugim je izdal tudi še neobjavljeno srednjeveško latinsko in drugo gradivo za Kranjsko, ki ga je našel v Innsbrucku in najstarejši znani desetinski register s konca 13. stoletja s seznamom far in beneficiatov v slovenskih deželah na območju oglejskega patriarhata, ki izvira iz Vatikanskega arhiva. Še posebno zaslužen je za preučevanje dubrovniške slikarske šole. Karel Kovač je med prvo svetovno vojno oktobra leta 1917 padel v bitki pri Tolminu.
—–
Na današnji dan leta 1910 se je v Metliki rodil kipar samouk FRANCE KAMBIČ. 1928. leta se je izselil v Argentino in začel iz tropskega lesa – bil je poklicni mizar – izdelovati figure Indijancev in priseljencev ter velike intarzije in reliefe. Njegova dela ekspresivnih, skoraj grobih potez izražajo srečanje dveh povsem različnih kultur.
—–
Pesnik, režiser in filmski publicist FRANCE KOSMAČ se je rodil na današnji dan leta 1922 v Ljubljani. V partizanih, pri katerih je imel od leta 1943, ko je prišel iz italijanske internacije, različne kulturniško-propagandne naloge,je izdal ciklostirani pesniški zbirki “Pred pomladjo” in “Partizanski soneti”. S povojnima zbirkama Kurent in smrt ter Dom v vesolju se je približal intimizmu, nato pa se je vse bolj posvečal filmu: urejal je filmski Obzornik in kot scenarist, režiser in tudi montažer posnel približno 40 kratkih, predvsem dokumetarnih filmov. France Kosmač je režiral tudi celovečerne filme Dobri stari pianino, Ti loviš, Lucija in Peta zaseda.
—–
“Bogata kot Amerika in nevtralna kot Švica” – tako je začetnik vseevropskega gibanja, politik avstrijsko-madžarskega rodu Richard Coudenhove–Kalergi (kúdenhov-kélrgi) opisal svojo zamisel evropske zveze držav. Sprva je veljala za utopijo, a pobudnik gibanja je postopoma navdušil zanjo diplomate, pisatelje, umetnike in časnikarje, predvsem na nemško govorečem območju. Združeno Evropo si je predstavljal pod vodstvom Francije in Nemčije, vsekakor pa brez Sovjetske zveze. Splošni sekretariat gibanja in mesečnik Paneuropa sta imela od leta 1924 sedež na Dunaju. Odziv na večstopenjski načrt za ustanovitev Združenih držav Evrope je bil precejšen.
Prvega vseevropskega kongresa na Dunaju, ki se je začel na današnji dan pred 90-imi leti, se je udeležilo več kot dva tisoč zastopnikov iz 24 držav. Cilji te zveze držav so bili mirno poravnavanje sporov, skupen gospodarski prostor in medsebojna podpora v težavnih obdobjih. Poleg tega naj bi bile Združene države Evrope tudi carinska in gospodarska unija. Zamisel se je izjalovila zaradi zloma newyorške borze leta 1929 in gospodarske krize, po letu 1930 pa je zaradi vzpona nacizma slabelo tudi zaupanje v nemško demokracijo.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1880 se je v Ljubljani rodil zgodovinar in arhivar KAREL KOVAČ. Zgodovino je študiral v Gradcu in Innsbrucku, v arhivski stroki pa se je izpopolnjeval v Rimu. Leta 1911 je bil imenovan za načelnika državnega arhiva v Dubrovniku, kot konservator pa je skrbel tudi za druge arhive južne Dalmacije. Objavil je številne pomembne prispevke in vire, povezane z južnoslovansko zgodovino in še posebno s srednjeveškim Dubrovnikom.
Med drugim je izdal tudi še neobjavljeno srednjeveško latinsko in drugo gradivo za Kranjsko, ki ga je našel v Innsbrucku in najstarejši znani desetinski register s konca 13. stoletja s seznamom far in beneficiatov v slovenskih deželah na območju oglejskega patriarhata, ki izvira iz Vatikanskega arhiva. Še posebno zaslužen je za preučevanje dubrovniške slikarske šole. Karel Kovač je med prvo svetovno vojno oktobra leta 1917 padel v bitki pri Tolminu.
—–
Na današnji dan leta 1910 se je v Metliki rodil kipar samouk FRANCE KAMBIČ. 1928. leta se je izselil v Argentino in začel iz tropskega lesa – bil je poklicni mizar – izdelovati figure Indijancev in priseljencev ter velike intarzije in reliefe. Njegova dela ekspresivnih, skoraj grobih potez izražajo srečanje dveh povsem različnih kultur.
—–
Pesnik, režiser in filmski publicist FRANCE KOSMAČ se je rodil na današnji dan leta 1922 v Ljubljani. V partizanih, pri katerih je imel od leta 1943, ko je prišel iz italijanske internacije, različne kulturniško-propagandne naloge,je izdal ciklostirani pesniški zbirki “Pred pomladjo” in “Partizanski soneti”. S povojnima zbirkama Kurent in smrt ter Dom v vesolju se je približal intimizmu, nato pa se je vse bolj posvečal filmu: urejal je filmski Obzornik in kot scenarist, režiser in tudi montažer posnel približno 40 kratkih, predvsem dokumetarnih filmov. France Kosmač je režiral tudi celovečerne filme Dobri stari pianino, Ti loviš, Lucija in Peta zaseda.
—–
“Bogata kot Amerika in nevtralna kot Švica” – tako je začetnik vseevropskega gibanja, politik avstrijsko-madžarskega rodu Richard Coudenhove–Kalergi (kúdenhov-kélrgi) opisal svojo zamisel evropske zveze držav. Sprva je veljala za utopijo, a pobudnik gibanja je postopoma navdušil zanjo diplomate, pisatelje, umetnike in časnikarje, predvsem na nemško govorečem območju. Združeno Evropo si je predstavljal pod vodstvom Francije in Nemčije, vsekakor pa brez Sovjetske zveze. Splošni sekretariat gibanja in mesečnik Paneuropa sta imela od leta 1924 sedež na Dunaju. Odziv na večstopenjski načrt za ustanovitev Združenih držav Evrope je bil precejšen.
Prvega vseevropskega kongresa na Dunaju, ki se je začel na današnji dan pred 90-imi leti, se je udeležilo več kot dva tisoč zastopnikov iz 24 držav. Cilji te zveze držav so bili mirno poravnavanje sporov, skupen gospodarski prostor in medsebojna podpora v težavnih obdobjih. Poleg tega naj bi bile Združene države Evrope tudi carinska in gospodarska unija. Zamisel se je izjalovila zaradi zloma newyorške borze leta 1929 in gospodarske krize, po letu 1930 pa je zaradi vzpona nacizma slabelo tudi zaupanje v nemško demokracijo.
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne
»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Iz vojaške uniforme v diplomacijo Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Neveljaven email naslov