Podjetnik in mecen MARTIN HOČEVAR se je ukvarjal s trgovino, pošto, gostilničarstvom in večjimi gradbenimi deli ob regulaciji Save in graditvi železniške proge Zidani Most–Zagreb. Ker ni imel potomcev, je velik del svojega premoženja že za življenja razdelil v dobrodelne namene in za graditev šol. Enako je s preostankom po njegovi smrti ravnala žena Josipina. V skladu s pokojnikovo zadnjo voljo je velike vsote podelila ljubljanski bolnišnici in Filharmonični družbi, nekaj manj cerkvi, šoli ter otrokom in revežem v Krškem, pomagala pa je tudi Obrtnijskemu društvu in siromakom v Gradcu, mestu, v katero je njen mož rad zahajal.
Sicer pa je po političnem prepričanju Hočevar sodil med tiste, ki sta jih nacionalni radikalizem in konservativnost odvračala od slovenske stranke in ki so bili prepričani, da bi slovenski gospodarski, politični in kulturni razvoj obstal, če bi obrnili hrbet nemški kulturi in jeziku. Martin Hočevar se je rodil na današnji dan leta 1810 v Podlógu pri Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1871 je deželni šolski nadzornik v stavbi na Ribjem trgu v Ljubljani odprl Državno žensko učiteljišče. Ravnatelj je postal duhovni svétnik Mihael Lazar, ki je poučeval tudi verouk, nemščino, slovenščino, matematiko, zemljepis, zgodovino in prirodopis. Poleg njega je nekaj pomožnih učiteljev učilo še lepopis, petje, ročna dela, italijanščino in francoščino. Prvo šolsko leto je bilo na žensko učiteljišče vpisanih 42 gojenk.
—–
Odvetnik, politik in pravni publicist IGOR ROSINA se je rodil na današnji dan leta 1900 v Ljutomeru. Pravo je študiral v Pragi in nato v Ljubljani; tam je leta 1925 tudi doktoriral. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt v italijanskih zaporih, od jeseni 1943 pa jev partizanih deloval kot pravnik na osvobojenem ozemlju v Beli krajini. Po vojni je bil spet odvetnik, vendar so mu maja leta 1947 prepovedali opravljanje tega poklica, češ da ne razume vloge odvetništva v novih družbenih razmerah. Zaposlil se je v gospodarstvu, leta 1960 pa je spet lahko odprl odvetniško pisarno. Igor Rosina je objavljal tudi pravne članke in razprave, največ v zvezi s premoženjskim in upravnim pravom.
—–
EDVARD KARNER – rodil se je na današnji dan leta 1904 v Spodnji Hajdini pri Ptuju – sodi med pomembne štajerske sindikalne organizatorje. Že pred 2. svetovno vojno je bil med drugim blagajnik javne kuhinje v Mariboru, od leta 1931 pa član pokrajinskega odbora Splošne delavske zveze za Slovenijo in od leta 1934 član širšega plenuma strokovne komisije za Slovenijo. Pomemben je tudi njegov delež pri pripravi tekstilne stavke v Mariboru leta 1936. Leta 1941 so Edvarda Karnerja nemške oblasti aretirale in ga ustrelile kot talca.
—–
Gledališki igralec MAKS BAJC je svojo igralsko pot začel leta 1945 kot član ljubljanske Drame. Od leta 1957 do leta 1965 je bil član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa vse do smrti znova član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Upodobil je vrsto srednje pomembnih in manjših karakternih vlog s poudarjeno toplo človeško noto, veliko pa je igral tudi v filmih, televizijskih dramah in radijskih igrah. Rodil se je na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.