Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Učitelj in pedagoški pisec FRAN GABRŠEK je maturiral na učiteljišču v Ljubljani, izpit za meščanske šole pa je opravil leta 1897. Med drugim je poučeval v Krškem in v Ljubljani, pozneje pa postal višji šolski nadzornik za Štajersko in Prekmurje. Ko je bil nadučitelj v Krškem, je pozval stanovske kolege, naj se združijo, kajti, kot je zapisal, »osamljeni ne moremo napredovati, zakaj le v družbi je moč in napredek! Vrh tega je naše delo posvečeno narodu in domu. Iščimo stikov med šolo in domom, da bo uspešnejše naše delo in da dobimo zaslombo v ljudstvu. Zato sem sklenil, da ustanovim s tovariši Pedagoško društvo za učitelje in šolske prijatelje.«
Pedagoško društvo so ustanovili leta 1886 in delovalo je vse do prve svetovne vojne, ko so ga preimenovali v Okrajno učiteljsko društvo. Na sestankih so člani predavali o šolskem delu in vzgoji, o strokovni literaturi, o učiteljskem delu zunaj učilnic in podobnem. Fran Gabršek je bil tudi soustanovitelj Ljubljanskega učiteljskega društva in Slovenske šolske matice, uredil je prvih pet letnikov zbornika Pedagoški letnik ter objavljal strokovne članke v revijah »Učiteljski tovariš« in »Popotnik«. Rodil se je na današnji dan pred 160-imi leti na Hômcu pri Kamniku.
—–
Pesnik, pisatelj in dramatik IGOR TORKAR, s pravim imenom Boris Fakin, je leta 1941 diplomiral iz kemije na tehniški fakulteti v Ljubljani. Pripadal je skupini, ki se je zbirala okoli naprednega študentskega časopisa »1551«, ob začetku druge svetovne vojne je postal aktivist Osvobodilne fronte, decembra leta 1943 pa je bil aretiran in interniran v taborišče Dachau. Po vojni je bil zaposlen na ministrstvu za industrijo, leta 1949 pa na tako imenovanem dachauskem procesu obsojen na osem let strogega zapora. Po treh letih je bil pogojno izpuščen z dveletno prepovedjo objavljanja.
Pozneje je bil na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani profesor za tehnologijo barv. Pisal je že pred vojno, po njej pa se je ob pesništvu in prozi posvečal predvsem dramatiki. Kot pripovednik se je uveljavil z romansirano spominsko-esejistično prozo in njegov roman »Umiranje na obroke« velja za eno najpretresljivejših del o dachauskih procesih. Napisal je tudi več radijskih iger in bil eden izmed začetnikov izvirne slovenske televizijske igre. Igor Torkar se je rodil na današnji dan leta 1913 v Kostanjevici na Krasu.
—–
Igralec in lutkovni režiser POLDE DEŽMAN je že pred vojno nastopal v igralski skupini Ivana Mraka, v partizanih pa je bil igralec in režiser igralske skupine 9. korpusa. Po vojni je bil član gledaliških ansamblov v Trstu, na Ptuju in v Ljubljani. V lutkovnem gledališču v Ljubljani je v letih od 1956 do 1972 kot direktor pridobil za sodelovanje veliko novih ustvarjalcev – piscev, režiserjev in likovnikov – in tako pripomogel k širši uveljavitvi lutkovne umetnosti pri nas. Kot režiser je gradil na realistični igralski izkušnji, obogateni s prvinami sodobnega lutkovnega gledališča. Polde Dežman se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Učitelj in pedagoški pisec FRAN GABRŠEK je maturiral na učiteljišču v Ljubljani, izpit za meščanske šole pa je opravil leta 1897. Med drugim je poučeval v Krškem in v Ljubljani, pozneje pa postal višji šolski nadzornik za Štajersko in Prekmurje. Ko je bil nadučitelj v Krškem, je pozval stanovske kolege, naj se združijo, kajti, kot je zapisal, »osamljeni ne moremo napredovati, zakaj le v družbi je moč in napredek! Vrh tega je naše delo posvečeno narodu in domu. Iščimo stikov med šolo in domom, da bo uspešnejše naše delo in da dobimo zaslombo v ljudstvu. Zato sem sklenil, da ustanovim s tovariši Pedagoško društvo za učitelje in šolske prijatelje.«
Pedagoško društvo so ustanovili leta 1886 in delovalo je vse do prve svetovne vojne, ko so ga preimenovali v Okrajno učiteljsko društvo. Na sestankih so člani predavali o šolskem delu in vzgoji, o strokovni literaturi, o učiteljskem delu zunaj učilnic in podobnem. Fran Gabršek je bil tudi soustanovitelj Ljubljanskega učiteljskega društva in Slovenske šolske matice, uredil je prvih pet letnikov zbornika Pedagoški letnik ter objavljal strokovne članke v revijah »Učiteljski tovariš« in »Popotnik«. Rodil se je na današnji dan pred 160-imi leti na Hômcu pri Kamniku.
—–
Pesnik, pisatelj in dramatik IGOR TORKAR, s pravim imenom Boris Fakin, je leta 1941 diplomiral iz kemije na tehniški fakulteti v Ljubljani. Pripadal je skupini, ki se je zbirala okoli naprednega študentskega časopisa »1551«, ob začetku druge svetovne vojne je postal aktivist Osvobodilne fronte, decembra leta 1943 pa je bil aretiran in interniran v taborišče Dachau. Po vojni je bil zaposlen na ministrstvu za industrijo, leta 1949 pa na tako imenovanem dachauskem procesu obsojen na osem let strogega zapora. Po treh letih je bil pogojno izpuščen z dveletno prepovedjo objavljanja.
Pozneje je bil na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani profesor za tehnologijo barv. Pisal je že pred vojno, po njej pa se je ob pesništvu in prozi posvečal predvsem dramatiki. Kot pripovednik se je uveljavil z romansirano spominsko-esejistično prozo in njegov roman »Umiranje na obroke« velja za eno najpretresljivejših del o dachauskih procesih. Napisal je tudi več radijskih iger in bil eden izmed začetnikov izvirne slovenske televizijske igre. Igor Torkar se je rodil na današnji dan leta 1913 v Kostanjevici na Krasu.
—–
Igralec in lutkovni režiser POLDE DEŽMAN je že pred vojno nastopal v igralski skupini Ivana Mraka, v partizanih pa je bil igralec in režiser igralske skupine 9. korpusa. Po vojni je bil član gledaliških ansamblov v Trstu, na Ptuju in v Ljubljani. V lutkovnem gledališču v Ljubljani je v letih od 1956 do 1972 kot direktor pridobil za sodelovanje veliko novih ustvarjalcev – piscev, režiserjev in likovnikov – in tako pripomogel k širši uveljavitvi lutkovne umetnosti pri nas. Kot režiser je gradil na realistični igralski izkušnji, obogateni s prvinami sodobnega lutkovnega gledališča. Polde Dežman se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov