Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Učitelj in pedagoški pisec FRAN GABRŠEK je maturiral na učiteljišču v Ljubljani, izpit za meščanske šole pa je opravil leta 1897. Med drugim je poučeval v Krškem in v Ljubljani, pozneje pa postal višji šolski nadzornik za Štajersko in Prekmurje. Ko je bil nadučitelj v Krškem, je pozval stanovske kolege, naj se združijo, kajti, kot je zapisal, »osamljeni ne moremo napredovati, zakaj le v družbi je moč in napredek! Vrh tega je naše delo posvečeno narodu in domu. Iščimo stikov med šolo in domom, da bo uspešnejše naše delo in da dobimo zaslombo v ljudstvu. Zato sem sklenil, da ustanovim s tovariši Pedagoško društvo za učitelje in šolske prijatelje.«
Pedagoško društvo so ustanovili leta 1886 in delovalo je vse do prve svetovne vojne, ko so ga preimenovali v Okrajno učiteljsko društvo. Na sestankih so člani predavali o šolskem delu in vzgoji, o strokovni literaturi, o učiteljskem delu zunaj učilnic in podobnem. Fran Gabršek je bil tudi soustanovitelj Ljubljanskega učiteljskega društva in Slovenske šolske matice, uredil je prvih pet letnikov zbornika Pedagoški letnik ter objavljal strokovne članke v revijah »Učiteljski tovariš« in »Popotnik«. Rodil se je na današnji dan pred 160-imi leti na Hômcu pri Kamniku.
—–
Pesnik, pisatelj in dramatik IGOR TORKAR, s pravim imenom Boris Fakin, je leta 1941 diplomiral iz kemije na tehniški fakulteti v Ljubljani. Pripadal je skupini, ki se je zbirala okoli naprednega študentskega časopisa »1551«, ob začetku druge svetovne vojne je postal aktivist Osvobodilne fronte, decembra leta 1943 pa je bil aretiran in interniran v taborišče Dachau. Po vojni je bil zaposlen na ministrstvu za industrijo, leta 1949 pa na tako imenovanem dachauskem procesu obsojen na osem let strogega zapora. Po treh letih je bil pogojno izpuščen z dveletno prepovedjo objavljanja.
Pozneje je bil na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani profesor za tehnologijo barv. Pisal je že pred vojno, po njej pa se je ob pesništvu in prozi posvečal predvsem dramatiki. Kot pripovednik se je uveljavil z romansirano spominsko-esejistično prozo in njegov roman »Umiranje na obroke« velja za eno najpretresljivejših del o dachauskih procesih. Napisal je tudi več radijskih iger in bil eden izmed začetnikov izvirne slovenske televizijske igre. Igor Torkar se je rodil na današnji dan leta 1913 v Kostanjevici na Krasu.
—–
Igralec in lutkovni režiser POLDE DEŽMAN je že pred vojno nastopal v igralski skupini Ivana Mraka, v partizanih pa je bil igralec in režiser igralske skupine 9. korpusa. Po vojni je bil član gledaliških ansamblov v Trstu, na Ptuju in v Ljubljani. V lutkovnem gledališču v Ljubljani je v letih od 1956 do 1972 kot direktor pridobil za sodelovanje veliko novih ustvarjalcev – piscev, režiserjev in likovnikov – in tako pripomogel k širši uveljavitvi lutkovne umetnosti pri nas. Kot režiser je gradil na realistični igralski izkušnji, obogateni s prvinami sodobnega lutkovnega gledališča. Polde Dežman se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Učitelj in pedagoški pisec FRAN GABRŠEK je maturiral na učiteljišču v Ljubljani, izpit za meščanske šole pa je opravil leta 1897. Med drugim je poučeval v Krškem in v Ljubljani, pozneje pa postal višji šolski nadzornik za Štajersko in Prekmurje. Ko je bil nadučitelj v Krškem, je pozval stanovske kolege, naj se združijo, kajti, kot je zapisal, »osamljeni ne moremo napredovati, zakaj le v družbi je moč in napredek! Vrh tega je naše delo posvečeno narodu in domu. Iščimo stikov med šolo in domom, da bo uspešnejše naše delo in da dobimo zaslombo v ljudstvu. Zato sem sklenil, da ustanovim s tovariši Pedagoško društvo za učitelje in šolske prijatelje.«
Pedagoško društvo so ustanovili leta 1886 in delovalo je vse do prve svetovne vojne, ko so ga preimenovali v Okrajno učiteljsko društvo. Na sestankih so člani predavali o šolskem delu in vzgoji, o strokovni literaturi, o učiteljskem delu zunaj učilnic in podobnem. Fran Gabršek je bil tudi soustanovitelj Ljubljanskega učiteljskega društva in Slovenske šolske matice, uredil je prvih pet letnikov zbornika Pedagoški letnik ter objavljal strokovne članke v revijah »Učiteljski tovariš« in »Popotnik«. Rodil se je na današnji dan pred 160-imi leti na Hômcu pri Kamniku.
—–
Pesnik, pisatelj in dramatik IGOR TORKAR, s pravim imenom Boris Fakin, je leta 1941 diplomiral iz kemije na tehniški fakulteti v Ljubljani. Pripadal je skupini, ki se je zbirala okoli naprednega študentskega časopisa »1551«, ob začetku druge svetovne vojne je postal aktivist Osvobodilne fronte, decembra leta 1943 pa je bil aretiran in interniran v taborišče Dachau. Po vojni je bil zaposlen na ministrstvu za industrijo, leta 1949 pa na tako imenovanem dachauskem procesu obsojen na osem let strogega zapora. Po treh letih je bil pogojno izpuščen z dveletno prepovedjo objavljanja.
Pozneje je bil na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani profesor za tehnologijo barv. Pisal je že pred vojno, po njej pa se je ob pesništvu in prozi posvečal predvsem dramatiki. Kot pripovednik se je uveljavil z romansirano spominsko-esejistično prozo in njegov roman »Umiranje na obroke« velja za eno najpretresljivejših del o dachauskih procesih. Napisal je tudi več radijskih iger in bil eden izmed začetnikov izvirne slovenske televizijske igre. Igor Torkar se je rodil na današnji dan leta 1913 v Kostanjevici na Krasu.
—–
Igralec in lutkovni režiser POLDE DEŽMAN je že pred vojno nastopal v igralski skupini Ivana Mraka, v partizanih pa je bil igralec in režiser igralske skupine 9. korpusa. Po vojni je bil član gledaliških ansamblov v Trstu, na Ptuju in v Ljubljani. V lutkovnem gledališču v Ljubljani je v letih od 1956 do 1972 kot direktor pridobil za sodelovanje veliko novih ustvarjalcev – piscev, režiserjev in likovnikov – in tako pripomogel k širši uveljavitvi lutkovne umetnosti pri nas. Kot režiser je gradil na realistični igralski izkušnji, obogateni s prvinami sodobnega lutkovnega gledališča. Polde Dežman se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov