Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Učitelj in pedagoški pisec FRAN GABRŠEK je maturiral na učiteljišču v Ljubljani, izpit za meščanske šole pa je opravil leta 1897. Med drugim je poučeval v Krškem in v Ljubljani, pozneje pa postal višji šolski nadzornik za Štajersko in Prekmurje. Ko je bil nadučitelj v Krškem, je pozval stanovske kolege, naj se združijo, kajti, kot je zapisal, »osamljeni ne moremo napredovati, zakaj le v družbi je moč in napredek! Vrh tega je naše delo posvečeno narodu in domu. Iščimo stikov med šolo in domom, da bo uspešnejše naše delo in da dobimo zaslombo v ljudstvu. Zato sem sklenil, da ustanovim s tovariši Pedagoško društvo za učitelje in šolske prijatelje.«
Pedagoško društvo so ustanovili leta 1886 in delovalo je vse do prve svetovne vojne, ko so ga preimenovali v Okrajno učiteljsko društvo. Na sestankih so člani predavali o šolskem delu in vzgoji, o strokovni literaturi, o učiteljskem delu zunaj učilnic in podobnem. Fran Gabršek je bil tudi soustanovitelj Ljubljanskega učiteljskega društva in Slovenske šolske matice, uredil je prvih pet letnikov zbornika Pedagoški letnik ter objavljal strokovne članke v revijah »Učiteljski tovariš« in »Popotnik«. Rodil se je na današnji dan pred 160-imi leti na Hômcu pri Kamniku.
—–
Pesnik, pisatelj in dramatik IGOR TORKAR, s pravim imenom Boris Fakin, je leta 1941 diplomiral iz kemije na tehniški fakulteti v Ljubljani. Pripadal je skupini, ki se je zbirala okoli naprednega študentskega časopisa »1551«, ob začetku druge svetovne vojne je postal aktivist Osvobodilne fronte, decembra leta 1943 pa je bil aretiran in interniran v taborišče Dachau. Po vojni je bil zaposlen na ministrstvu za industrijo, leta 1949 pa na tako imenovanem dachauskem procesu obsojen na osem let strogega zapora. Po treh letih je bil pogojno izpuščen z dveletno prepovedjo objavljanja.
Pozneje je bil na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani profesor za tehnologijo barv. Pisal je že pred vojno, po njej pa se je ob pesništvu in prozi posvečal predvsem dramatiki. Kot pripovednik se je uveljavil z romansirano spominsko-esejistično prozo in njegov roman »Umiranje na obroke« velja za eno najpretresljivejših del o dachauskih procesih. Napisal je tudi več radijskih iger in bil eden izmed začetnikov izvirne slovenske televizijske igre. Igor Torkar se je rodil na današnji dan leta 1913 v Kostanjevici na Krasu.
—–
Igralec in lutkovni režiser POLDE DEŽMAN je že pred vojno nastopal v igralski skupini Ivana Mraka, v partizanih pa je bil igralec in režiser igralske skupine 9. korpusa. Po vojni je bil član gledaliških ansamblov v Trstu, na Ptuju in v Ljubljani. V lutkovnem gledališču v Ljubljani je v letih od 1956 do 1972 kot direktor pridobil za sodelovanje veliko novih ustvarjalcev – piscev, režiserjev in likovnikov – in tako pripomogel k širši uveljavitvi lutkovne umetnosti pri nas. Kot režiser je gradil na realistični igralski izkušnji, obogateni s prvinami sodobnega lutkovnega gledališča. Polde Dežman se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Učitelj in pedagoški pisec FRAN GABRŠEK je maturiral na učiteljišču v Ljubljani, izpit za meščanske šole pa je opravil leta 1897. Med drugim je poučeval v Krškem in v Ljubljani, pozneje pa postal višji šolski nadzornik za Štajersko in Prekmurje. Ko je bil nadučitelj v Krškem, je pozval stanovske kolege, naj se združijo, kajti, kot je zapisal, »osamljeni ne moremo napredovati, zakaj le v družbi je moč in napredek! Vrh tega je naše delo posvečeno narodu in domu. Iščimo stikov med šolo in domom, da bo uspešnejše naše delo in da dobimo zaslombo v ljudstvu. Zato sem sklenil, da ustanovim s tovariši Pedagoško društvo za učitelje in šolske prijatelje.«
Pedagoško društvo so ustanovili leta 1886 in delovalo je vse do prve svetovne vojne, ko so ga preimenovali v Okrajno učiteljsko društvo. Na sestankih so člani predavali o šolskem delu in vzgoji, o strokovni literaturi, o učiteljskem delu zunaj učilnic in podobnem. Fran Gabršek je bil tudi soustanovitelj Ljubljanskega učiteljskega društva in Slovenske šolske matice, uredil je prvih pet letnikov zbornika Pedagoški letnik ter objavljal strokovne članke v revijah »Učiteljski tovariš« in »Popotnik«. Rodil se je na današnji dan pred 160-imi leti na Hômcu pri Kamniku.
—–
Pesnik, pisatelj in dramatik IGOR TORKAR, s pravim imenom Boris Fakin, je leta 1941 diplomiral iz kemije na tehniški fakulteti v Ljubljani. Pripadal je skupini, ki se je zbirala okoli naprednega študentskega časopisa »1551«, ob začetku druge svetovne vojne je postal aktivist Osvobodilne fronte, decembra leta 1943 pa je bil aretiran in interniran v taborišče Dachau. Po vojni je bil zaposlen na ministrstvu za industrijo, leta 1949 pa na tako imenovanem dachauskem procesu obsojen na osem let strogega zapora. Po treh letih je bil pogojno izpuščen z dveletno prepovedjo objavljanja.
Pozneje je bil na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani profesor za tehnologijo barv. Pisal je že pred vojno, po njej pa se je ob pesništvu in prozi posvečal predvsem dramatiki. Kot pripovednik se je uveljavil z romansirano spominsko-esejistično prozo in njegov roman »Umiranje na obroke« velja za eno najpretresljivejših del o dachauskih procesih. Napisal je tudi več radijskih iger in bil eden izmed začetnikov izvirne slovenske televizijske igre. Igor Torkar se je rodil na današnji dan leta 1913 v Kostanjevici na Krasu.
—–
Igralec in lutkovni režiser POLDE DEŽMAN je že pred vojno nastopal v igralski skupini Ivana Mraka, v partizanih pa je bil igralec in režiser igralske skupine 9. korpusa. Po vojni je bil član gledaliških ansamblov v Trstu, na Ptuju in v Ljubljani. V lutkovnem gledališču v Ljubljani je v letih od 1956 do 1972 kot direktor pridobil za sodelovanje veliko novih ustvarjalcev – piscev, režiserjev in likovnikov – in tako pripomogel k širši uveljavitvi lutkovne umetnosti pri nas. Kot režiser je gradil na realistični igralski izkušnji, obogateni s prvinami sodobnega lutkovnega gledališča. Polde Dežman se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne
»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Iz vojaške uniforme v diplomacijo Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Neveljaven email naslov