Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1829 se je v Šentjurju pri Celju rodil zdravnik in skladatelj BENJAMIN IPAVEC. Bil je zdravnik v Gradcu, od leta 1871 do 1898 pa primarij tamkajšnje otroške bolnišnice. Komponirati je začel že kot gimnazijec, v Gradcu pa se je zasebno izpopolnjeval v kompoziciji. Ustvarjal je še v svojih poznih letih in takrat napisal najboljša dela. Ves čas je bil tesno povezan s slovenskim glasbenim življenjem, čeprav je živel v Gradcu.
Ob slovenskem narodnostnem prebujanju je pisal zborovske skladbe in kantate, z opero “Teharski plemiči” pa je ustvaril prvo slovensko romantično opero z zgodovinsko snovjo. Umetniško so najboljši njegovi samospevi – uglasbil jih je približno sedemdeset. Številni se odlikujejo z bogastvom melodike, barvitim harmonskim stavkom, jasno obliko in občutjem, v katerem je veliko prisrčne domačnosti. Ti samospevi so Benjaminu Ipavcu prinesli naziv “slovenski Schubert” in slovenska vokalna lirika je z njim dosegla prvi kakovostni vrh ter visoko raven evropskega romantičnega samospeva.
—–
Arhitekt in oblikovalec JANKO OMAHEN je bil eden izmed boljših Plečnikovih učencev in nadaljevalcev njegovih načel. Rodil se je na današnji dan leta 1898 v Postojni. Arhitekturo je začel študirati leta 1920 pri Plečniku, diplomiral pa je leta 1927 pri Vurniku. Čeprav je zagovarjal funkcionalizem, se je naslanjal na izročila ljudske umetne obrti in Plečnikova načela. Zelo izviren je bil pri opremljanju knjig ter pri opremi nekaj reprezentativnih notranjščin. Leta 1976 je Janko Omahen izdal knjigo spominov “Izpoved”. V njej je z literarnim čutom opisal življenje na arhitekturnem oddelku ljubljanske tehniške fakultete.
Na novem letališču Bŕnik pri Ljubljani je na današnji dan leta 1963 pristalo prvo potniško letalo. Letališče sicer še ni bilio dokončano; dograjene je bilo 2.200 metrov pristajalne steze in del ploščadi, letališka zgradba pa je bila le zasilna. Kmalu po odprtju pa so se začele težave z največjim jugoslovanskim letalskim prevoznikom JAT-om; ta ni hotel uporabljati ljubljanskega letališča kot vmesne postaje, saj naj ne bi bilo sposobno sprejemati težkih letal tipa “caravell”.
Brniško Letališče se je tako uveljavilo le počasi, čeprav je imela Ljubljana že pred drugo svetovno vojno s prvega slovenskega letališča, ki so ga leta 1933 odprli v Polju pri Ljubljani, redne letalske zveze z Beogradom, Celovcem, Dunajem in Prago. Z novega letališča je bila sprva redna zveza le enkrat na teden z Londonom in Beogradom in vsakih 14 dni z Alžirom. Konec 60-ih in v začetku 70-ih let prejšnjega stoletja pa so se letalske zveze z Evropo in svetom močno okrepile in to je bil tudi odločilni vzrok za odprtje drugega slovenskega mednarodnega letališča maja leta 1976 v Mariboru.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1829 se je v Šentjurju pri Celju rodil zdravnik in skladatelj BENJAMIN IPAVEC. Bil je zdravnik v Gradcu, od leta 1871 do 1898 pa primarij tamkajšnje otroške bolnišnice. Komponirati je začel že kot gimnazijec, v Gradcu pa se je zasebno izpopolnjeval v kompoziciji. Ustvarjal je še v svojih poznih letih in takrat napisal najboljša dela. Ves čas je bil tesno povezan s slovenskim glasbenim življenjem, čeprav je živel v Gradcu.
Ob slovenskem narodnostnem prebujanju je pisal zborovske skladbe in kantate, z opero “Teharski plemiči” pa je ustvaril prvo slovensko romantično opero z zgodovinsko snovjo. Umetniško so najboljši njegovi samospevi – uglasbil jih je približno sedemdeset. Številni se odlikujejo z bogastvom melodike, barvitim harmonskim stavkom, jasno obliko in občutjem, v katerem je veliko prisrčne domačnosti. Ti samospevi so Benjaminu Ipavcu prinesli naziv “slovenski Schubert” in slovenska vokalna lirika je z njim dosegla prvi kakovostni vrh ter visoko raven evropskega romantičnega samospeva.
—–
Arhitekt in oblikovalec JANKO OMAHEN je bil eden izmed boljših Plečnikovih učencev in nadaljevalcev njegovih načel. Rodil se je na današnji dan leta 1898 v Postojni. Arhitekturo je začel študirati leta 1920 pri Plečniku, diplomiral pa je leta 1927 pri Vurniku. Čeprav je zagovarjal funkcionalizem, se je naslanjal na izročila ljudske umetne obrti in Plečnikova načela. Zelo izviren je bil pri opremljanju knjig ter pri opremi nekaj reprezentativnih notranjščin. Leta 1976 je Janko Omahen izdal knjigo spominov “Izpoved”. V njej je z literarnim čutom opisal življenje na arhitekturnem oddelku ljubljanske tehniške fakultete.
Na novem letališču Bŕnik pri Ljubljani je na današnji dan leta 1963 pristalo prvo potniško letalo. Letališče sicer še ni bilio dokončano; dograjene je bilo 2.200 metrov pristajalne steze in del ploščadi, letališka zgradba pa je bila le zasilna. Kmalu po odprtju pa so se začele težave z največjim jugoslovanskim letalskim prevoznikom JAT-om; ta ni hotel uporabljati ljubljanskega letališča kot vmesne postaje, saj naj ne bi bilo sposobno sprejemati težkih letal tipa “caravell”.
Brniško Letališče se je tako uveljavilo le počasi, čeprav je imela Ljubljana že pred drugo svetovno vojno s prvega slovenskega letališča, ki so ga leta 1933 odprli v Polju pri Ljubljani, redne letalske zveze z Beogradom, Celovcem, Dunajem in Prago. Z novega letališča je bila sprva redna zveza le enkrat na teden z Londonom in Beogradom in vsakih 14 dni z Alžirom. Konec 60-ih in v začetku 70-ih let prejšnjega stoletja pa so se letalske zveze z Evropo in svetom močno okrepile in to je bil tudi odločilni vzrok za odprtje drugega slovenskega mednarodnega letališča maja leta 1976 v Mariboru.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov