Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jezikoslovec STANISLAV ŠKRABEC je bil slovenist z obsežnim jezikoslovnim opusom. Rodil se je na današnji dan leta 1844 v Hrovači pri Ribnici. Leta 1863 je stopil v frančiškanski red ter nato študiral bogoslovje v Gorici in klasično in slovansko filologijo v Gradcu. Od leta 1873 do 1915 je bil profesor slovenščine, hrvaščine, latinščine in grščine na redovniški dvorazredni gimnaziji v Gorici. Utrjeval je normo slovenskega knjižnega jezika in jo utemeljeval predvsem s knjižnim jezikom slovenskih protestantov 16. stoletja in govorico osrednje Slovenije. Preučeval je glasovna, pravorečna, pravopisna, oblikoslovna, skladenjska in stilistična vprašanja našega jezika. Stanislav Škrabec je močno vplival na slovenske jezikoslovce in jezikovne priročnike v prvi polovici 20. stoletja; to je bil začetek poenotene zborne govorne norme slovenskega jezika.
——
Na današnji dan leta 1854 se je v Ljubljani rodil jezikoslovec, pisatelj in bibliograf RAJKO PERUŠEK. V Gradcu je študiral klasično in slovansko filologijo ter bil nato od leta 1880 do 82 profesor na novi realni gimnaziji v Sarajevu. Tam je zbiral gradivo za svoje leposlovne in etnografske črtice o življenju v okupirani Bosni. Nato je poučeval na novomeški gimnaziji in do leta 1910 v Ljubljani. Rajko Perušek je bil zagovornik zbliževanja južnoslovanskih jezikov, tako imenovanega novoilirstva, pisal pa je tudi jezikovne študije o zloženkah ter o dovršnih in nedovršnih glagolih.
——
Dobrih sedem let po tistem, ko je baron Codelli v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil, je na današnji dan leta 1906 na Kranjskem začel veljati “Razglas o presojanju avtomobilov in preiskuševanju krmarjev in o znakih motornih vozil”. Za Kranjsko je bila določena črka “J”, njenim avtomobilom pa je deželna vlada namenila 999 evidenčnih številk. Leta 1909 je bilo na slovenskem ozemlju 19 avtomobilov, ustanovili pa so tudi “Kranjski avtomobilski klub”, ki se je ukvarjal z vzgojno in športno dejavnostjo. Po njegovi zaslugi je bila čez slovensko ozemlje speljana tudi vsakoletna “alpska vožnja” avstrijskega kluba z Dunaja. Leta 1929 je imel slovenski avtomobilski klub 202 člana, na našem ozemlju pa je bilo takrat registriranih 1.179 avtomobilov.
—–
Publicist in prevajalec ANTHONY KLANČAR se je rodil na današnji dan leta 1908 v Clevelandu v Združenih državah Amerike. Po diplomi iz pedagogike in angleškega jezika je bil sprva novinar pri listu “Nova doba”, nato pomožni knjižničar v Slovenskem narodnem domu in učitelj slovenščine v šoli, ki jo je v Clevelandu ustanovil sam. Leta 1942 je magistriral s temo “Walter Scott v jugoslovanski literaturi”. V angleščini je napisal več krajših študij o slovenskih književnikih in vrsto študij o jugoslovanski književnosti, poleg tega pa je Cankarja, Bevka, Levstika in Murnika prevajal v angleščino. V Slovenskem narodnem domu v Clevelandu je že leta 1934 uprizoril Cankarjevo “Pohujšanje v dolini šentflotjanski” v svojem prevodu. Anthony Klančar je nekaj študij objavil tudi v slovenščini.
—–
Umetnostni zgodovinar IVAN KOMELJ je z raziskavo srednjeveške grajske arhitekture na Dolenjskem utemeljil slovensko kastelologijo, svojo disertacijo leta 1965 pa je namenil gotski cerkveni arhitekturi v Sloveniji. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Novem mestu. Organiziral in vodil je pomembne konservatorske akcije, med drugim obnovo cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki. Ivan Komelj je topografsko raziskoval umetnostno dediščino na Dolenjskem, zadnja leta pa se je ukvarjal s teoretskimi vprašanji in zgodovino konservatorstva na Slovenskem.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jezikoslovec STANISLAV ŠKRABEC je bil slovenist z obsežnim jezikoslovnim opusom. Rodil se je na današnji dan leta 1844 v Hrovači pri Ribnici. Leta 1863 je stopil v frančiškanski red ter nato študiral bogoslovje v Gorici in klasično in slovansko filologijo v Gradcu. Od leta 1873 do 1915 je bil profesor slovenščine, hrvaščine, latinščine in grščine na redovniški dvorazredni gimnaziji v Gorici. Utrjeval je normo slovenskega knjižnega jezika in jo utemeljeval predvsem s knjižnim jezikom slovenskih protestantov 16. stoletja in govorico osrednje Slovenije. Preučeval je glasovna, pravorečna, pravopisna, oblikoslovna, skladenjska in stilistična vprašanja našega jezika. Stanislav Škrabec je močno vplival na slovenske jezikoslovce in jezikovne priročnike v prvi polovici 20. stoletja; to je bil začetek poenotene zborne govorne norme slovenskega jezika.
——
Na današnji dan leta 1854 se je v Ljubljani rodil jezikoslovec, pisatelj in bibliograf RAJKO PERUŠEK. V Gradcu je študiral klasično in slovansko filologijo ter bil nato od leta 1880 do 82 profesor na novi realni gimnaziji v Sarajevu. Tam je zbiral gradivo za svoje leposlovne in etnografske črtice o življenju v okupirani Bosni. Nato je poučeval na novomeški gimnaziji in do leta 1910 v Ljubljani. Rajko Perušek je bil zagovornik zbliževanja južnoslovanskih jezikov, tako imenovanega novoilirstva, pisal pa je tudi jezikovne študije o zloženkah ter o dovršnih in nedovršnih glagolih.
——
Dobrih sedem let po tistem, ko je baron Codelli v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil, je na današnji dan leta 1906 na Kranjskem začel veljati “Razglas o presojanju avtomobilov in preiskuševanju krmarjev in o znakih motornih vozil”. Za Kranjsko je bila določena črka “J”, njenim avtomobilom pa je deželna vlada namenila 999 evidenčnih številk. Leta 1909 je bilo na slovenskem ozemlju 19 avtomobilov, ustanovili pa so tudi “Kranjski avtomobilski klub”, ki se je ukvarjal z vzgojno in športno dejavnostjo. Po njegovi zaslugi je bila čez slovensko ozemlje speljana tudi vsakoletna “alpska vožnja” avstrijskega kluba z Dunaja. Leta 1929 je imel slovenski avtomobilski klub 202 člana, na našem ozemlju pa je bilo takrat registriranih 1.179 avtomobilov.
—–
Publicist in prevajalec ANTHONY KLANČAR se je rodil na današnji dan leta 1908 v Clevelandu v Združenih državah Amerike. Po diplomi iz pedagogike in angleškega jezika je bil sprva novinar pri listu “Nova doba”, nato pomožni knjižničar v Slovenskem narodnem domu in učitelj slovenščine v šoli, ki jo je v Clevelandu ustanovil sam. Leta 1942 je magistriral s temo “Walter Scott v jugoslovanski literaturi”. V angleščini je napisal več krajših študij o slovenskih književnikih in vrsto študij o jugoslovanski književnosti, poleg tega pa je Cankarja, Bevka, Levstika in Murnika prevajal v angleščino. V Slovenskem narodnem domu v Clevelandu je že leta 1934 uprizoril Cankarjevo “Pohujšanje v dolini šentflotjanski” v svojem prevodu. Anthony Klančar je nekaj študij objavil tudi v slovenščini.
—–
Umetnostni zgodovinar IVAN KOMELJ je z raziskavo srednjeveške grajske arhitekture na Dolenjskem utemeljil slovensko kastelologijo, svojo disertacijo leta 1965 pa je namenil gotski cerkveni arhitekturi v Sloveniji. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Novem mestu. Organiziral in vodil je pomembne konservatorske akcije, med drugim obnovo cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki. Ivan Komelj je topografsko raziskoval umetnostno dediščino na Dolenjskem, zadnja leta pa se je ukvarjal s teoretskimi vprašanji in zgodovino konservatorstva na Slovenskem.
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov