Med janzenisti, ki so tako kot protestanti zahtevali, naj verniki prebirajo Biblijo, je bil posebno pomemben preroditelj in jezikoslovec JURIJ JAPELJ. V letih od 1774 do 87 je bil tajnik škofa Herbersteina v Ljubljani, nato vodja celovškega semenišča, tik pred smrtjo pa je bil imenovan za tržaškega škofa. Janzenistično usmerjenost je utrdil med službovanjem pri janzenistu in jožefincu škofu Herbersteinu.
Ob njegovih pobudah in nasvetih je pisal verske knjige in začeli izdajati nov prevod svetega pisma; dokončali so ga njegovi sodelavci. Pri tem delu se je vrnil k prevodu in jeziku Dalmatinove Biblije, ju obogatil z novostmi (nekaterimi gorenjskimi oblikami) in tako postal začetnik nove jezikovne usmeritve po neenotnosti v 17. stoletju. Pesnik, verski pisatelj in jezikoslovec Jurij Japelj se je rodil na današnji dan leta 1744 v Kamniku.
—–
Bibliograf, leksikograf in pisatelj KONSTATIN WURZBACH je študiral pravo v Gradcu, leta 1843 pa je v Lvovu doktoriral iz filozofije. Kot arhivar in bibliotekar knjižnice v notranjem ministrstvu na Dunaju je med drugim zasnoval in objavil prvi “Biografski leksikon avstrijskega cesarstva” v šestdesetih zvezkih, ki so izšli v letih od 1855 do 1891. V njih je bilo tudi približno dva tisoč biografij oseb s Koroške, Kranjske, Primorske in slovenske Štajerske, med temi kakih 150 Slovencev in za Slovenijo pomembnih ljudi.
Zbiral je tudi slovenske ljudske pesmi, pregovore in aforizme ter jih primerjal s poljskimi, ukrajinskimi, litovskimi in srbskimi. Njegova odprtost do slovanstva je izvirala iz mladostnega znanja slovenščine; mati je bila iz ljubljanske obrtniške družine, oče Maksimilijan pa odvetnik v Ljubljani, nemški pesnik in urednik časopisa Laibacher Wochenblattt ter prijatelj pesnika Prešerna. Konstatin Wurzbach se je rodil na današnji dan leta 1818 v Ljubljani.
—-
Na današnji dan leta 1881 se je v Mokronogu rodil pedagog in politik VIKTOR GRČAR. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu, nato pa prostovoljec na solunski fronti. Po vojni se je preselil v Maribor in postal šolski upravitelj. Na občinskih volitvah leta 1921 je kandidiral za župana na listi socialistov in ob pomoči komunistov postal prvi slovenski župan Maribora. Viktor Grčar je vplival zlasti na preusmeritev mariborske industrije, na komunalni razvoj mesta in utrditev kulturnih ustanov.
—–
Prve enote italijanske okupacijske vojske so vkorakale v Ljubljano na današnji dan leta 1941 in uvedle vojaško upravo. Skoraj nikjer niso naletele na hujši odpor tedanje jugoslovanske vojske. Pred cerkvijo na Viču je Italijane pozdravil župan doktor Juro Adlešič in jim izročil ključe mesta Ljubljane. Po kratkotrajni vojaški upravi, med katero so z razglasi predpisovali policijsko uro in pozivali prebivalstvo k izročitvi orožja in streliva, je italijanski okupator v Ljubljanski pokrajini uvedel civilno upravo. Ljubljana, v kateri je, kakor je pokazal popis, živelo 91.612 prebivalcev, je postala njeno glavno mesto.
Že 3. maja pa so Pokrajino priključili h Kraljevini Italiji in v Ljubljani odprli številne okupatorjeve urade, ustanove in zavode, po večini s slovenskim uradništvom in z italijanskimi komisarji. V mestu je bila tudi močna vojaška posadka, spomladi leta 1941 največja postojanka italijanskih oboroženih sil ne le na Slovenskem, ampak tudi na bližnjem italijanskem ozemlju. Čeprav je proces italijanizacije Ljubljanske pokrajine potekal v milejši obliki kot v slovenskih pokrajinah, ki so jih zasedli Nemci, je večina prebivalstva v Italijanih vsekakor videla okupatorje slovenskega ozemlja ter je bila zato protiokupatorsko in protifašistično razpoložena.