Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 300 leti se je na Dunaju rodila češka in ogrska kraljica, avstrijska nadvojvodinja MARIJA TEREZIJA. Po smrti Karla VI. je na podlagi pragmatične sankcije leta 1740 prevzela oblast v habsburških dednih deželah. S prevzemom vladavine se je začela tudi avstrijska nasledstvena vojna. Ta je razkrila vrsto slabosti in spodbudila tako imenovane terezijanske reforme v upravi, sodstvu, davčnem sistemu, vojski in šolstvu. Cilji reform so bili povečati državne dohodke, centralizirati državo in povečati njeno učinkovitost. Za Slovence so te reforme pomembne, saj sta se z njimi za nas začela tako imenovana moderna doba in slovenski narodni prerod.
—–
Na današnji dan leta 1795 se je v Kobeliarovem na Slovaškem rodil filolog in zgodovinar PAVOL JOSEF ŠAFÁRIK, glavni predstavnik češke in slovaške slavistike. Med drugim je bil profesor v Novem Sadu, nazadnje pa ravnatelj Univerzitetne knjižnice v Pragi. Od leta 1818 je bil v stikih z našim jezikoslovcem Jernejem Kopitarjem, od katerega je dobil večino gradiva za slovenski del svojega zgodovinskega prikaza slovanskih jezikov in literature. Dopisoval si je tudi z mnogimi drugimi slovenskimi sodobniki in pri njih zbiral zgodovinsko in zemljepisno gradivo o slovenskih deželah, ki ga je uporabljal v člankih in obširnejših publikacijah. Sicer pa so bila dela Pavla Josefa Šafarika med slovenskimi izobraženci zaradi znanstvene in buditeljske vrednosti znana in cenjena.
—–
IVAN ŠAŠELJ je bil leta 1883 v Ljubljani posvečen v duhovnika, pozneje pa je postal župni upravitelj na Otočcu in župnik v Adlešičih. Raziskoval je cerkveno in krajevno zgodovino ter predvsem v Beli krajini zapisoval ljudsko izročilo (pregovore), za Deželni muzej v Ljubljani pa je zbiral ljudska oblačila, vezenine in druge predmete. Ivan Šašelj se je rodil na današnji dan leta 1859 v Mokronogu.
—–
Vojaška prostovoljka ANTONIJA JAVORNIK je leta 1912 odšla v Srbijo in sodelovala v prvi balkanski vojni; za izkazano junaštvo je dobila čin narednice. Da bi zaščitila sorodnike v Mariboru je ob začetku prve svetovne vojne spremenila ime in priimek; postala je Natalija Bjelajac. Nato je sodelovala v cerski in kolubarski bitki in se bojevala na Kajmakčalanu, bila je dvanajstkrat ranjena. V letih med svetovnima vojnama je v hudih razmerah živela v Srbiji in Bosni, po okupaciji leta 1941 pa so jo nemške oblasti za devet mesecev zaprle v Beogradu. Antonija Javornik je dobila dvanajst odlikovanj, med njimi tudi Karađorđevo zvezdo, dve zlati medalji za hrabrost, red belega orla z meči in francoski red legije časti. Rodila se je na današnji dan leta 1893i v Mariboru.
——
Na današnji dan leta 1942 se je v Domžalah rodila radijska napovedovalka in pesnica ANICA GLADEK. Izza mikrofonov Radia Ljubljana, pozneje Radia Slovenija, je 28 let napovedovala, brala in vodila oddaje. Pisala je tudi pesmi in jih objavljala v literarnih revijah, radijskih nokturnih in leta 2008 v zbirki »Misli vasujejo«. Pred štirimi leti je posthumno izšla še zbirka njenih pesmi z naslovom »Bolj v senci kot na soncu«.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 300 leti se je na Dunaju rodila češka in ogrska kraljica, avstrijska nadvojvodinja MARIJA TEREZIJA. Po smrti Karla VI. je na podlagi pragmatične sankcije leta 1740 prevzela oblast v habsburških dednih deželah. S prevzemom vladavine se je začela tudi avstrijska nasledstvena vojna. Ta je razkrila vrsto slabosti in spodbudila tako imenovane terezijanske reforme v upravi, sodstvu, davčnem sistemu, vojski in šolstvu. Cilji reform so bili povečati državne dohodke, centralizirati državo in povečati njeno učinkovitost. Za Slovence so te reforme pomembne, saj sta se z njimi za nas začela tako imenovana moderna doba in slovenski narodni prerod.
—–
Na današnji dan leta 1795 se je v Kobeliarovem na Slovaškem rodil filolog in zgodovinar PAVOL JOSEF ŠAFÁRIK, glavni predstavnik češke in slovaške slavistike. Med drugim je bil profesor v Novem Sadu, nazadnje pa ravnatelj Univerzitetne knjižnice v Pragi. Od leta 1818 je bil v stikih z našim jezikoslovcem Jernejem Kopitarjem, od katerega je dobil večino gradiva za slovenski del svojega zgodovinskega prikaza slovanskih jezikov in literature. Dopisoval si je tudi z mnogimi drugimi slovenskimi sodobniki in pri njih zbiral zgodovinsko in zemljepisno gradivo o slovenskih deželah, ki ga je uporabljal v člankih in obširnejših publikacijah. Sicer pa so bila dela Pavla Josefa Šafarika med slovenskimi izobraženci zaradi znanstvene in buditeljske vrednosti znana in cenjena.
—–
IVAN ŠAŠELJ je bil leta 1883 v Ljubljani posvečen v duhovnika, pozneje pa je postal župni upravitelj na Otočcu in župnik v Adlešičih. Raziskoval je cerkveno in krajevno zgodovino ter predvsem v Beli krajini zapisoval ljudsko izročilo (pregovore), za Deželni muzej v Ljubljani pa je zbiral ljudska oblačila, vezenine in druge predmete. Ivan Šašelj se je rodil na današnji dan leta 1859 v Mokronogu.
—–
Vojaška prostovoljka ANTONIJA JAVORNIK je leta 1912 odšla v Srbijo in sodelovala v prvi balkanski vojni; za izkazano junaštvo je dobila čin narednice. Da bi zaščitila sorodnike v Mariboru je ob začetku prve svetovne vojne spremenila ime in priimek; postala je Natalija Bjelajac. Nato je sodelovala v cerski in kolubarski bitki in se bojevala na Kajmakčalanu, bila je dvanajstkrat ranjena. V letih med svetovnima vojnama je v hudih razmerah živela v Srbiji in Bosni, po okupaciji leta 1941 pa so jo nemške oblasti za devet mesecev zaprle v Beogradu. Antonija Javornik je dobila dvanajst odlikovanj, med njimi tudi Karađorđevo zvezdo, dve zlati medalji za hrabrost, red belega orla z meči in francoski red legije časti. Rodila se je na današnji dan leta 1893i v Mariboru.
——
Na današnji dan leta 1942 se je v Domžalah rodila radijska napovedovalka in pesnica ANICA GLADEK. Izza mikrofonov Radia Ljubljana, pozneje Radia Slovenija, je 28 let napovedovala, brala in vodila oddaje. Pisala je tudi pesmi in jih objavljala v literarnih revijah, radijskih nokturnih in leta 2008 v zbirki »Misli vasujejo«. Pred štirimi leti je posthumno izšla še zbirka njenih pesmi z naslovom »Bolj v senci kot na soncu«.
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov