Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politik in pisatelj IVAN PUCELJ se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Velikih Laščah. Izobraževal se je večinoma sam. Leta 1900 je odšel v Združene države Amerike ter deloval kot časnikar pri Novi domovini in Amerikanskem Slovencu. Čez dve leti se je vrnil v domovino in se začel ukvarjati s politiko. Leta 1919 se je pridružil liberalno usmerjeni Samostojni kmetijski stranki in bil v dvajsetih letih njen najvidnejši politični predstavnik. Dvakrat je bil izvoljen v narodno skupščino Kraljevine Jugoslavije. Od leta 1935 je bil član senata, maja 1941 pa so ga italijanski okupatorji imenovali za člana tako imenovane konzulte. Zaradi okupatorjevih ostrih ukrepov je izstopil iz konzulte in se umaknil v domači kraj. Konec leta 1944 so Ivana Puclja aretirali Nemci in ga odpeljali v taborišče Dachau. Tam je – že po vojni – po hudi bolezni umrl v ameriški vojaški bolnišnici.
—–
Skladatelj in zborovodja RADOVAN GOBEC se je rodil na današnji dan leta 1909 v Podgradu pri Ilirski Bistrici. Leta 1951 je na ljubljanski glasbeni akademiji diplomiral iz kompozicije in dirigiranja. V njegovem opusu so značilne operete, dve operi (Tremerski dukat in Kri v plamenih) ter vrsta partizanskih zborovskih pesmi in kantat.
Bil je tudi vnet organizator množičnih zborovskih festivalov – več let je bil umetniški vodja znamenitega Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, dobro desetletje pa je vodil tudi Ljubljanski poletni festival v Križankah. Kot povojni dirigent Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča je nadaljeval tradicijo Maroltovega predvojnega APZ-ja. Z njim in s Partizanskim pevskim zborom (prevzel ga je leta 1953 in ga vodil kar 28 let) je imel več kot tisoč nastopov. Kot pedagog je Radovan Gobec opravljal več profesorskih funkcij, nazadnje na Pedagoški akademiji v Ljubljani.
—–
Novinar in publicist DRAGO LAVRENČIČ je leta 1943 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti, bil po koncu druge svetovne vojne nekaj mesecev zaprt, nato pa je emigriral v Avstrijo in pozneje v Veliko Britanijo. Tam je sprva delal za novinarsko agencijo Reuters, nato pa se je zaposlil v slovenski sekciji BBC-ja. Za to najuglednejšo britansko radijsko družbo je bil več kot pol stoletja kritični zapisovalec in komentator stanja v vrsti komunističnih dežel, od Kube in Vzhodne Nemčije do Jugoslavije. O svojih potovanjih po Afriki in Bližnjem vzhodu je s psevdonim Anthony Sylvester napisal številne članke ter knjigi o Sudanu in Etiopiji. Ob osamosvojitvi Slovenije je za BBC poročal iz Ljubljane. Drago Lavrenčič se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Pesnik in novinar TIT VIDMAR je odšel v partizane, ko je bil še mladoleten, po koncu druge svetovne vojne pa je študiral filozofijo v Ljubljani in nato diplomacijo v Beogradu. Leta 1951 se je zaposlil pri časopisu »Slovenski poročevalec« ter pisal predvsem o kulturnih dogodkih na Slovenskem, zlasti na gledališkem področju. Šest let je bil stalni dopisnik časopisa »Delo« v Rimu in Moskvi. Leta 1978 je ustanovil »Književne liste«, samostojno tedensko literarno prilogo »Dela«, nekaj let pa je bil pomočnik glavnega urednika »Dela«. Prevajal je tudi rusko poezijo, svojo pesniško zbirko z naslovom »Lirika« pa je izdal leta 1958. Za novinarsko delo je dvakrat prejel Tomšičevo nagrado, red dela s srebrnim vencem ter odlikovanje Zaslužnega viteza za Republiko Italijo. Tit Vidmar se je rodil na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Politik in pisatelj IVAN PUCELJ se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Velikih Laščah. Izobraževal se je večinoma sam. Leta 1900 je odšel v Združene države Amerike ter deloval kot časnikar pri Novi domovini in Amerikanskem Slovencu. Čez dve leti se je vrnil v domovino in se začel ukvarjati s politiko. Leta 1919 se je pridružil liberalno usmerjeni Samostojni kmetijski stranki in bil v dvajsetih letih njen najvidnejši politični predstavnik. Dvakrat je bil izvoljen v narodno skupščino Kraljevine Jugoslavije. Od leta 1935 je bil član senata, maja 1941 pa so ga italijanski okupatorji imenovali za člana tako imenovane konzulte. Zaradi okupatorjevih ostrih ukrepov je izstopil iz konzulte in se umaknil v domači kraj. Konec leta 1944 so Ivana Puclja aretirali Nemci in ga odpeljali v taborišče Dachau. Tam je – že po vojni – po hudi bolezni umrl v ameriški vojaški bolnišnici.
—–
Skladatelj in zborovodja RADOVAN GOBEC se je rodil na današnji dan leta 1909 v Podgradu pri Ilirski Bistrici. Leta 1951 je na ljubljanski glasbeni akademiji diplomiral iz kompozicije in dirigiranja. V njegovem opusu so značilne operete, dve operi (Tremerski dukat in Kri v plamenih) ter vrsta partizanskih zborovskih pesmi in kantat.
Bil je tudi vnet organizator množičnih zborovskih festivalov – več let je bil umetniški vodja znamenitega Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, dobro desetletje pa je vodil tudi Ljubljanski poletni festival v Križankah. Kot povojni dirigent Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča je nadaljeval tradicijo Maroltovega predvojnega APZ-ja. Z njim in s Partizanskim pevskim zborom (prevzel ga je leta 1953 in ga vodil kar 28 let) je imel več kot tisoč nastopov. Kot pedagog je Radovan Gobec opravljal več profesorskih funkcij, nazadnje na Pedagoški akademiji v Ljubljani.
—–
Novinar in publicist DRAGO LAVRENČIČ je leta 1943 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti, bil po koncu druge svetovne vojne nekaj mesecev zaprt, nato pa je emigriral v Avstrijo in pozneje v Veliko Britanijo. Tam je sprva delal za novinarsko agencijo Reuters, nato pa se je zaposlil v slovenski sekciji BBC-ja. Za to najuglednejšo britansko radijsko družbo je bil več kot pol stoletja kritični zapisovalec in komentator stanja v vrsti komunističnih dežel, od Kube in Vzhodne Nemčije do Jugoslavije. O svojih potovanjih po Afriki in Bližnjem vzhodu je s psevdonim Anthony Sylvester napisal številne članke ter knjigi o Sudanu in Etiopiji. Ob osamosvojitvi Slovenije je za BBC poročal iz Ljubljane. Drago Lavrenčič se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Pesnik in novinar TIT VIDMAR je odšel v partizane, ko je bil še mladoleten, po koncu druge svetovne vojne pa je študiral filozofijo v Ljubljani in nato diplomacijo v Beogradu. Leta 1951 se je zaposlil pri časopisu »Slovenski poročevalec« ter pisal predvsem o kulturnih dogodkih na Slovenskem, zlasti na gledališkem področju. Šest let je bil stalni dopisnik časopisa »Delo« v Rimu in Moskvi. Leta 1978 je ustanovil »Književne liste«, samostojno tedensko literarno prilogo »Dela«, nekaj let pa je bil pomočnik glavnega urednika »Dela«. Prevajal je tudi rusko poezijo, svojo pesniško zbirko z naslovom »Lirika« pa je izdal leta 1958. Za novinarsko delo je dvakrat prejel Tomšičevo nagrado, red dela s srebrnim vencem ter odlikovanje Zaslužnega viteza za Republiko Italijo. Tit Vidmar se je rodil na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov