Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vinogradniški strokovnjak FRANC KURI je leta 1911 v Grottenhoffu pri Gradcu končal kmetijsko šolo in bil nato poslan na delo v Novi Sad in Negotin. Leta 1923 je prišel v kmetijski zavod v Mostarju, da bi pomagal pri obnovi hercegovskih vinogradov; te je že dobro desetletje uničevala filoksera, trtna uš in povzročala propad vinogradništva; to je bilo ob gojenju tobaka najpomembnejša gospodarska panoga v tej razmeroma revni pokrajini. Po desetletju intenzivnega dela – domače sorte vinske trte je dal precepiti na za trtno uš odporne ameriške podlage, je bila ta bolezen praktično izkoreninjena.
Leta 1950 je začel drugo veliko obnovo – urejanje plantažnih vinogradov. Z uvajanjem visokega gojenja trte na žicah namesto na nizkih kolih se je pridelek grozdja občutno povečal. Predaval je tudi na vinogradniških posvetovanjih, objavljal v strokovnem časopisju ter napisal knjigo o gojenju breskev. Franc Kuri, v Hercegovini so ga imenovali Franjo, se je rodil na današnji dan leta 1892 v Spodnjih Verjanah pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah.
—–
Geodet STANE OSWALD je leta 1936 diplomiral na tehniški fakulteti v Ljubljani. Med študijem je bil član levičarskih študentskih klubov, med drugim tudi predsednik kluba svobodnih akademikov in urednik ilegalnega študentskega glasila »Rdeči signali«. Zaradi suma, da širi komunistično propagando, je bil večkrat zaprt, junija leta 1941 pa so ga nemške okupatorske oblasti odpeljale v taborišče Dachau; izpustile so ga konec naslednjega leta. Pozneje se je pridružil partizanom ter opravljal pomembne strokovne in politične naloge. Po osvoboditvi je bil med drugim pomočnik ministrov za industrijo Ljudske republike Slovenije in Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Leta 1947 so ga oblasti aretirale in ga pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsodile na smrt. Ta proces (imenovan tudi Diehl-Oswaldov) je bil nadaljevanje sojenja nekdanjim dachauskim taboriščnikom zaradi domnevnega zavestnega sodelovanja z gestapom. Šlo je za izrazito političen proces in do leta 1986 so bili obsojeni na teh procesih rehabilitirani. Stane Oswald se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
——
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova; člane izvolijo zaradi posebnih dosežkov na njihovih področjih. Njena predhodnica je bila Academia Operosorum, ustanovljena leta 1693 v Ljubljani, vendar ta »akademija delovnih« zaradi kratkotrajnega delovanja ni ustvarila tradicije. Današnja Akademija je začela delati leta 1938, prizadevanja zanjo pa segajo že v leta tik po prvi svetovni vojni, ko je nastalo Znanstveno društvo za humanistične vede. To je pritegnilo še Slovensko matico, Narodno galerijo in društvo Pravnik, leta 1929 pa tudi Univerzo v Ljubljani in tako oblikovalo pripravljalni odbor.
Vztrajna prizadevanja ustanoviteljev so obrodila sadove šele na današnji dan leta 1938, ko je izšla »Uredba o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani«. Za prvega predsednika je bil imenovan slavist in jezikoslovec Rajko Nahtigal. Leta 1943 je dobila Akademija še pridevek »slovenska«. Po drugi vojni je nova oblast radikalno posegla vanjo, spremenila njeno vodstvo, organizacijski ustroj in naposled tudi članstvo. Na glavni skupščini leta 1945 je bil za »prezidenta«, kot so takrat rekli predsedniku, za tri leta izvoljen literarni zgodovinar France Kidrič.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Vinogradniški strokovnjak FRANC KURI je leta 1911 v Grottenhoffu pri Gradcu končal kmetijsko šolo in bil nato poslan na delo v Novi Sad in Negotin. Leta 1923 je prišel v kmetijski zavod v Mostarju, da bi pomagal pri obnovi hercegovskih vinogradov; te je že dobro desetletje uničevala filoksera, trtna uš in povzročala propad vinogradništva; to je bilo ob gojenju tobaka najpomembnejša gospodarska panoga v tej razmeroma revni pokrajini. Po desetletju intenzivnega dela – domače sorte vinske trte je dal precepiti na za trtno uš odporne ameriške podlage, je bila ta bolezen praktično izkoreninjena.
Leta 1950 je začel drugo veliko obnovo – urejanje plantažnih vinogradov. Z uvajanjem visokega gojenja trte na žicah namesto na nizkih kolih se je pridelek grozdja občutno povečal. Predaval je tudi na vinogradniških posvetovanjih, objavljal v strokovnem časopisju ter napisal knjigo o gojenju breskev. Franc Kuri, v Hercegovini so ga imenovali Franjo, se je rodil na današnji dan leta 1892 v Spodnjih Verjanah pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah.
—–
Geodet STANE OSWALD je leta 1936 diplomiral na tehniški fakulteti v Ljubljani. Med študijem je bil član levičarskih študentskih klubov, med drugim tudi predsednik kluba svobodnih akademikov in urednik ilegalnega študentskega glasila »Rdeči signali«. Zaradi suma, da širi komunistično propagando, je bil večkrat zaprt, junija leta 1941 pa so ga nemške okupatorske oblasti odpeljale v taborišče Dachau; izpustile so ga konec naslednjega leta. Pozneje se je pridružil partizanom ter opravljal pomembne strokovne in politične naloge. Po osvoboditvi je bil med drugim pomočnik ministrov za industrijo Ljudske republike Slovenije in Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Leta 1947 so ga oblasti aretirale in ga pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsodile na smrt. Ta proces (imenovan tudi Diehl-Oswaldov) je bil nadaljevanje sojenja nekdanjim dachauskim taboriščnikom zaradi domnevnega zavestnega sodelovanja z gestapom. Šlo je za izrazito političen proces in do leta 1986 so bili obsojeni na teh procesih rehabilitirani. Stane Oswald se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
——
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova; člane izvolijo zaradi posebnih dosežkov na njihovih področjih. Njena predhodnica je bila Academia Operosorum, ustanovljena leta 1693 v Ljubljani, vendar ta »akademija delovnih« zaradi kratkotrajnega delovanja ni ustvarila tradicije. Današnja Akademija je začela delati leta 1938, prizadevanja zanjo pa segajo že v leta tik po prvi svetovni vojni, ko je nastalo Znanstveno društvo za humanistične vede. To je pritegnilo še Slovensko matico, Narodno galerijo in društvo Pravnik, leta 1929 pa tudi Univerzo v Ljubljani in tako oblikovalo pripravljalni odbor.
Vztrajna prizadevanja ustanoviteljev so obrodila sadove šele na današnji dan leta 1938, ko je izšla »Uredba o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani«. Za prvega predsednika je bil imenovan slavist in jezikoslovec Rajko Nahtigal. Leta 1943 je dobila Akademija še pridevek »slovenska«. Po drugi vojni je nova oblast radikalno posegla vanjo, spremenila njeno vodstvo, organizacijski ustroj in naposled tudi članstvo. Na glavni skupščini leta 1945 je bil za »prezidenta«, kot so takrat rekli predsedniku, za tri leta izvoljen literarni zgodovinar France Kidrič.
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Neveljaven email naslov