Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vinogradniški strokovnjak FRANC KURI je leta 1911 v Grottenhoffu pri Gradcu končal kmetijsko šolo in bil nato poslan na delo v Novi Sad in Negotin. Leta 1923 je prišel v kmetijski zavod v Mostarju, da bi pomagal pri obnovi hercegovskih vinogradov; te je že dobro desetletje uničevala filoksera, trtna uš in povzročala propad vinogradništva; to je bilo ob gojenju tobaka najpomembnejša gospodarska panoga v tej razmeroma revni pokrajini. Po desetletju intenzivnega dela – domače sorte vinske trte je dal precepiti na za trtno uš odporne ameriške podlage, je bila ta bolezen praktično izkoreninjena.
Leta 1950 je začel drugo veliko obnovo – urejanje plantažnih vinogradov. Z uvajanjem visokega gojenja trte na žicah namesto na nizkih kolih se je pridelek grozdja občutno povečal. Predaval je tudi na vinogradniških posvetovanjih, objavljal v strokovnem časopisju ter napisal knjigo o gojenju breskev. Franc Kuri, v Hercegovini so ga imenovali Franjo, se je rodil na današnji dan leta 1892 v Spodnjih Verjanah pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah.
—–
Geodet STANE OSWALD je leta 1936 diplomiral na tehniški fakulteti v Ljubljani. Med študijem je bil član levičarskih študentskih klubov, med drugim tudi predsednik kluba svobodnih akademikov in urednik ilegalnega študentskega glasila »Rdeči signali«. Zaradi suma, da širi komunistično propagando, je bil večkrat zaprt, junija leta 1941 pa so ga nemške okupatorske oblasti odpeljale v taborišče Dachau; izpustile so ga konec naslednjega leta. Pozneje se je pridružil partizanom ter opravljal pomembne strokovne in politične naloge. Po osvoboditvi je bil med drugim pomočnik ministrov za industrijo Ljudske republike Slovenije in Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Leta 1947 so ga oblasti aretirale in ga pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsodile na smrt. Ta proces (imenovan tudi Diehl-Oswaldov) je bil nadaljevanje sojenja nekdanjim dachauskim taboriščnikom zaradi domnevnega zavestnega sodelovanja z gestapom. Šlo je za izrazito političen proces in do leta 1986 so bili obsojeni na teh procesih rehabilitirani. Stane Oswald se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
——
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova; člane izvolijo zaradi posebnih dosežkov na njihovih področjih. Njena predhodnica je bila Academia Operosorum, ustanovljena leta 1693 v Ljubljani, vendar ta »akademija delovnih« zaradi kratkotrajnega delovanja ni ustvarila tradicije. Današnja Akademija je začela delati leta 1938, prizadevanja zanjo pa segajo že v leta tik po prvi svetovni vojni, ko je nastalo Znanstveno društvo za humanistične vede. To je pritegnilo še Slovensko matico, Narodno galerijo in društvo Pravnik, leta 1929 pa tudi Univerzo v Ljubljani in tako oblikovalo pripravljalni odbor.
Vztrajna prizadevanja ustanoviteljev so obrodila sadove šele na današnji dan leta 1938, ko je izšla »Uredba o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani«. Za prvega predsednika je bil imenovan slavist in jezikoslovec Rajko Nahtigal. Leta 1943 je dobila Akademija še pridevek »slovenska«. Po drugi vojni je nova oblast radikalno posegla vanjo, spremenila njeno vodstvo, organizacijski ustroj in naposled tudi članstvo. Na glavni skupščini leta 1945 je bil za »prezidenta«, kot so takrat rekli predsedniku, za tri leta izvoljen literarni zgodovinar France Kidrič.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Vinogradniški strokovnjak FRANC KURI je leta 1911 v Grottenhoffu pri Gradcu končal kmetijsko šolo in bil nato poslan na delo v Novi Sad in Negotin. Leta 1923 je prišel v kmetijski zavod v Mostarju, da bi pomagal pri obnovi hercegovskih vinogradov; te je že dobro desetletje uničevala filoksera, trtna uš in povzročala propad vinogradništva; to je bilo ob gojenju tobaka najpomembnejša gospodarska panoga v tej razmeroma revni pokrajini. Po desetletju intenzivnega dela – domače sorte vinske trte je dal precepiti na za trtno uš odporne ameriške podlage, je bila ta bolezen praktično izkoreninjena.
Leta 1950 je začel drugo veliko obnovo – urejanje plantažnih vinogradov. Z uvajanjem visokega gojenja trte na žicah namesto na nizkih kolih se je pridelek grozdja občutno povečal. Predaval je tudi na vinogradniških posvetovanjih, objavljal v strokovnem časopisju ter napisal knjigo o gojenju breskev. Franc Kuri, v Hercegovini so ga imenovali Franjo, se je rodil na današnji dan leta 1892 v Spodnjih Verjanah pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah.
—–
Geodet STANE OSWALD je leta 1936 diplomiral na tehniški fakulteti v Ljubljani. Med študijem je bil član levičarskih študentskih klubov, med drugim tudi predsednik kluba svobodnih akademikov in urednik ilegalnega študentskega glasila »Rdeči signali«. Zaradi suma, da širi komunistično propagando, je bil večkrat zaprt, junija leta 1941 pa so ga nemške okupatorske oblasti odpeljale v taborišče Dachau; izpustile so ga konec naslednjega leta. Pozneje se je pridružil partizanom ter opravljal pomembne strokovne in politične naloge. Po osvoboditvi je bil med drugim pomočnik ministrov za industrijo Ljudske republike Slovenije in Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Leta 1947 so ga oblasti aretirale in ga pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsodile na smrt. Ta proces (imenovan tudi Diehl-Oswaldov) je bil nadaljevanje sojenja nekdanjim dachauskim taboriščnikom zaradi domnevnega zavestnega sodelovanja z gestapom. Šlo je za izrazito političen proces in do leta 1986 so bili obsojeni na teh procesih rehabilitirani. Stane Oswald se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.
——
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova; člane izvolijo zaradi posebnih dosežkov na njihovih področjih. Njena predhodnica je bila Academia Operosorum, ustanovljena leta 1693 v Ljubljani, vendar ta »akademija delovnih« zaradi kratkotrajnega delovanja ni ustvarila tradicije. Današnja Akademija je začela delati leta 1938, prizadevanja zanjo pa segajo že v leta tik po prvi svetovni vojni, ko je nastalo Znanstveno društvo za humanistične vede. To je pritegnilo še Slovensko matico, Narodno galerijo in društvo Pravnik, leta 1929 pa tudi Univerzo v Ljubljani in tako oblikovalo pripravljalni odbor.
Vztrajna prizadevanja ustanoviteljev so obrodila sadove šele na današnji dan leta 1938, ko je izšla »Uredba o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani«. Za prvega predsednika je bil imenovan slavist in jezikoslovec Rajko Nahtigal. Leta 1943 je dobila Akademija še pridevek »slovenska«. Po drugi vojni je nova oblast radikalno posegla vanjo, spremenila njeno vodstvo, organizacijski ustroj in naposled tudi članstvo. Na glavni skupščini leta 1945 je bil za »prezidenta«, kot so takrat rekli predsedniku, za tri leta izvoljen literarni zgodovinar France Kidrič.
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov