Misijonar  JANEZ  MADON  se je rodil na današnji dan leta 1829 v Bátah na Goriškem. Znan je tudi po imenu Serafin Goriški. Kot redovnik je živel v Milanu, po posvetitvi v duhovnika pa je 1872. leta odpotoval v Rio de Janeiro in tam sprva deloval med Slovenci in Nemci. Sodeloval je pri ustanovitvi misijona v brazilski državi Minas Gerais. Leta 1873 je ustanovil naselje Itambacuri, postavil kapelo in šolo za vzgojo otrok, pa tudi šolo za kmetijsko izobraževanje. Deloval je med Botokudi in pozneje izumrlimi Požišaji ter med belimi priseljenci. Janez Madon je bil vrhovni predstojnik kapucinskega reda v Rio de Janeiru, po njem pa so imenovali kraj Frei Serafin v Braziliji.          

—–

Na današnji dan leta 1830 se je v Mengšu rodil pripovednik  JANEZ  TRDINA. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, zemljepis in klasično filologijo pa je študiral na Dunaju. Sprva je služboval v Varaždinu in na Reki, pozneje pa v Novem mestu.  Najprej je objavil »Narodne pripovedke iz Bistriške doline« in tako začel močneje uveljavljati folklorno usmeritev v slovenski pripovedni prozi.

Vrh tega je dosegel z »Bajkami in povestmi o Gorjancih«. Leta 1850 je objavil razpravo »Pretres slovenskih pesnikov«; po Čopovem je bil to prvi pomembnejši kritični spis o slovenski književnosti. V Trdinovem pisanju je opaziti prepletanje romantičnega nagnjenja do ljudske fantastike in kritičnega realističnega obravnavanja človeških slabosti ter družbenopolitičnih razmer. V razvoju slovenske literature 19. stoletja je Janez Trdina izjemen, za nekatere celo anahronističen pojav, saj je pri pisanju uporabljal prvine razsvetljenstva in predromantike.

—–

Novinar in šahovski delavec  LJUBAN  JAKŠE  se je rodil na današnji dan leta 1912 na Vranskem. Od leta 1931 je študiral na ljubljanski pravni fakulteti in delal v Akademskem društvu Triglav. Med drugo svetovno vojno je bil najprej zaprt, nato pa poslan v koncentracijsko taborišče v Nemčijo. Po osvoboditvi je bil dopisnik Tanjuga v Švici in Italiji, nato pa je delal pri zvezni in republiški vladi.

Leta 1949 je postal predsednik Šahovske zveze Jugoslavije in odigral pomembno vlogo pri organizaciji prve povojne šahovske oimpiade leta 1950 v Dubrovniku. Enajst let je vodil tudi slovensko šahovsko zvezo. Njegova velika zasluga je, da sta bili v Sloveniji dve veliki mednarodni šahovski tekmovanji: medconski turnir v Portorožu in polovica kandidatskega turnirja na Bledu. Ljuban Jakše je bil tudi vrsto let delegat Jugoslavije v mednarodni šahovski zvezi.

——

Skladatelj  SAMO  VRÉMŠAK  se je rodil na današnji dan leta 1930 v Kamniku. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1956 diplomiral iz kompozicije, štiri leta pozneje pa še iz solopetja. Poučeval je  v Kamniku in Ljubljani; tu je na Glasbeni akademiji predaval teoretične predmete, od leta 1988 kot redni profesor. Bil je tudi svetovalec za glasbo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in zborovodja v Slovenski filharmoniji. V skladateljskem delu je opustil začetni modernizem in opus gradil v čvrstih okvirih pogosto modalno razširjene tonalitetne osrediščenosti. Tudi njegov kompozicijski slog je zvrstno tradicionalen; opiral se je na ljudsko glasbeno izročilo. Samo Vremšak je bil cenjen tudi kot baritonist, orglavec in še zlasti kot zborovodja pevskega društva Lira iz Kamnika.