France Prešeren je na svojih pesniških poteh v trnovski cerkvi v Ljubljani naključno srečal  JULIJO  PRIMIC.  Mlada in krhka gospodična iz bogate trgovske družine je za dolga leta postala pesnikova  muza in navdih za njegove ljubezenske pesmi. Nekaj najlepših ji je tudi posvetil. Slovit je »Sonetni venec« z znamenitim magistralom z akrostihom »PRIMICOVI  JULJI«. »Venec« je v Ljubljani zbudil precej zanimanja in govoric, predvsem pa slabo voljo Julijine matere, gospodovalne ženske, ki nemirnega pesnika nikakor ni videla kot svojega bodočega zeta. Prešernova neuslišana ljubezen, Julija Primic, se je rodila na današnji dan leta 1816  v Ljubljani.

—–

Slikar  ANTON  AŽBE  se je rodil na današnji dan leta 1862 v Dolenčicah pri Poljanah nad Škofjo Loko. Najprej se je učil za trgovca, vendar se je kmalu odločil za slikarstvo. Študiral je na Dunaju in v Münchnu in se razvil v izvrstnega risarja akta in portretne glave. Spomladi leta 1891 je v Münchnu odprl majhno zasebno korektorsko šolo, ki je kmalu postala znamenita »Ažbetova šola«. V njej je poučeval do sto in več študentov iz vse Evrope in tudi iz Amerike. Zaradi množice učencev in boemskega življenja ni veliko slikal. Sicer pa je v delih Antona Ažbeta čutiti odmeve takrat priljubljenega realizma, v obvladanem tonskem načinu pa tudi rahlo melanholično, zadržano čustveno razpoloženje. Njegova najbolj znana slika je ženski portret »Zamorka« iz leta 1895, ki je na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani.

—–

Skladatelj in zborovodja  FRAN  VENTURINI  se je rodil na današnji dan leta 1882 v Boljuncu pri Trstu. Študij na učiteljišču je končal v Kopru, tečaj za pouk v meščanskih šolah pa v Trstu. Najprej je služboval na Tržaškem, bil je tudi župan v kraju Dolina, nato pa je delal v Ljubljani v prosveti in v emigrantskih organizacijah. Po internaciji med drugo svetovno vojno se je vrnil v Trst. Fran Venturini je ustanavljal in uspešno vodil pevske zbore ter z njimi tudi gostoval. Skladal je predvsem zborovsko glasbo, pa tudi samospeve ter prirejal ljudske pesmi. Njegov harmonski stavek je bil preprost, spevna melodika pa odseva Venturinijev primorski značaj.

—–

Scenograf in arhitekt  VLADIMIR  ŽEDRINSKI  je študiral v Peterburgu in Kijevu, leta 1920 pa je njegova družina emigrirala. Od takrat pa do leta 1940 je bil scenograf Narodnega gledališča v Beogradu, nato deset let Hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu, potem pa je živel v Parizu. V tem obdobju je ustvaril svoja najboljša scenografska in kostumografska dela za operne, baletne in dramske predstave ter tako na dekorativno stiliziran način nadaljeval tradicijo ruske scenografske šole. V Slovenijo ga je po koncu druge svetovne vojne pripeljal režiser Branko Gavella in Žedrinski je za naša gledališča, predvsem za Opero Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, zasnoval triindvajset scenografij in dvajset kostumografij. Vladimir Žedrinski se je rodil na današnji dan leta 1899 v Moskvi.

—–

Publicist  FRAN  VATOVEC  je raziskoval teorijo in zgodovino slovenskega časnikarstva. O tem je napisal petnajst samostojnih del; številne slovenske publiciste je prikazal v monografskih razpravah. Po vojni je bil med drugim profesor retorike in predavatelj časnikarstva. Rodil se je na današnji dan leta 1901 v Gradišču ob Soči.