Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
IVAN JOŽEF TOMAŽIČ je končal bogoslovno učilišče v Mariboru, leta 1906 pa v Innsbrucku doktoriral iz teologije. Pozneje je bil v Mariboru med drugim škofijski tajnik, kanonik in predavatelj zgodovine in patristike (to je nauka o življenju cerkvenih očetov). .Leta 1928 je postal pomožni škof, pet let pozneje pa redni lavantinski (mariborski) škof. Pomagal je pri razvoju Katoliške akcije, Marijine kongregacije, Slomškove Bratovščine svetih Cirila in Metoda ter drugih verskih in posvetnih združenj.
Pod njegovim vodstvom so sezidali novo bogoslovno semenišče in Visoko teološko šolo. Med nemško okupacijo v letih druge svetovne vojne je v duhu svojega škofovskega gesla »Ne jaz, ampak Bog« odločno protestiral zoper okupatorjeve ukrepe proti narodno zavedni duhovščini in vernemu slovenskemu ljudstvu. Leta 1948 je prejel visoko papeževo priznanje »prisednik prestola Njegove svetosti«. Škof Ivan Jožef Tomažič se je rodil na današnji dan leta 1876 v Miklavžu pri Ormožu.
—–
Častnik LJUBO ŠERCER se je rodil na današnji dan leta 1916 v Braniku pri Gorici. Po končani vojaški akademiji v Beogradu je do aprila 1941. leta služboval v Banjaluki in Kninu, nato pa se je v Ljubljani vključil v delo Osvobodilne fronte. Julija istega leta je odšel k partizanom in kmalu postal poveljnik Krimskega bataljona. Zaradi izdaje so ga že decembra istega leta prijeli okupatorji in ga postavili pred vojaško sodišče. Še s petimi tovariši so ga ustrelili v kamnolomu Tomíšelj pri Ljubljani. Leta 1942 so po Ljubu Šercerju
pomenovali partizansko brigado, leta 1943 pa ga je poveljstvo narodno-osvobodilne vojske razglasilo za narodnega heroja.
—–
Atentat člana »Združene bosanske nacionalne revolucionarne mladine« Gavrila Principa na avstro-ogrskega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Zofijo 28. junija leta 1914 v Sarajevu je bil Avstro-Ogrski povod za vojno napoved Srbiji mesec dni pozneje. Na današnji dan istega leta – torej pred 104-ma leti – je Nemško cesarstvo napovedalo vojno Rusiji, čez nekaj dni pa Francija in Velika Britanija Nemškemu cesarstvu in začela se je svetovna vojna – danes jo imenujemo »prva« – ki je v kratkem času zajela 36 od takratnih 54-ih držav na svetu.
—–
V Ljutomeru so, tako kot takrat po vsej Sloveniji, takoj po koncu druge svetovne vojne podržavili precej zasebnih trgovinic ter začeli ustanavljati kmetijske zadruge; te so lahko poleg kmetijskih potrebščin prodajale tudi drugo blago, vse od hrane do tekstila. To je trajalo vse do leta 1957, ko jim je oblast dovolila trgovati le s kmetijskimi pripomočki.
Da prebivalci ne bi bili prikrajšani pri nakupih “nekmetijskega” blaga, so v Ljutomeru eno nekdanjih zadružnih trgovin dali v upravljanje takratnemu trgovskemu podjetju Merkur in nekaj pozneje so prav to preuredili v prvo samopostrežno trgovino v Sloveniji. Odprli so jo na današnji dan pred 60-imi leti na Miklošičevem trgu v Ljutomeru.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
IVAN JOŽEF TOMAŽIČ je končal bogoslovno učilišče v Mariboru, leta 1906 pa v Innsbrucku doktoriral iz teologije. Pozneje je bil v Mariboru med drugim škofijski tajnik, kanonik in predavatelj zgodovine in patristike (to je nauka o življenju cerkvenih očetov). .Leta 1928 je postal pomožni škof, pet let pozneje pa redni lavantinski (mariborski) škof. Pomagal je pri razvoju Katoliške akcije, Marijine kongregacije, Slomškove Bratovščine svetih Cirila in Metoda ter drugih verskih in posvetnih združenj.
Pod njegovim vodstvom so sezidali novo bogoslovno semenišče in Visoko teološko šolo. Med nemško okupacijo v letih druge svetovne vojne je v duhu svojega škofovskega gesla »Ne jaz, ampak Bog« odločno protestiral zoper okupatorjeve ukrepe proti narodno zavedni duhovščini in vernemu slovenskemu ljudstvu. Leta 1948 je prejel visoko papeževo priznanje »prisednik prestola Njegove svetosti«. Škof Ivan Jožef Tomažič se je rodil na današnji dan leta 1876 v Miklavžu pri Ormožu.
—–
Častnik LJUBO ŠERCER se je rodil na današnji dan leta 1916 v Braniku pri Gorici. Po končani vojaški akademiji v Beogradu je do aprila 1941. leta služboval v Banjaluki in Kninu, nato pa se je v Ljubljani vključil v delo Osvobodilne fronte. Julija istega leta je odšel k partizanom in kmalu postal poveljnik Krimskega bataljona. Zaradi izdaje so ga že decembra istega leta prijeli okupatorji in ga postavili pred vojaško sodišče. Še s petimi tovariši so ga ustrelili v kamnolomu Tomíšelj pri Ljubljani. Leta 1942 so po Ljubu Šercerju
pomenovali partizansko brigado, leta 1943 pa ga je poveljstvo narodno-osvobodilne vojske razglasilo za narodnega heroja.
—–
Atentat člana »Združene bosanske nacionalne revolucionarne mladine« Gavrila Principa na avstro-ogrskega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Zofijo 28. junija leta 1914 v Sarajevu je bil Avstro-Ogrski povod za vojno napoved Srbiji mesec dni pozneje. Na današnji dan istega leta – torej pred 104-ma leti – je Nemško cesarstvo napovedalo vojno Rusiji, čez nekaj dni pa Francija in Velika Britanija Nemškemu cesarstvu in začela se je svetovna vojna – danes jo imenujemo »prva« – ki je v kratkem času zajela 36 od takratnih 54-ih držav na svetu.
—–
V Ljutomeru so, tako kot takrat po vsej Sloveniji, takoj po koncu druge svetovne vojne podržavili precej zasebnih trgovinic ter začeli ustanavljati kmetijske zadruge; te so lahko poleg kmetijskih potrebščin prodajale tudi drugo blago, vse od hrane do tekstila. To je trajalo vse do leta 1957, ko jim je oblast dovolila trgovati le s kmetijskimi pripomočki.
Da prebivalci ne bi bili prikrajšani pri nakupih “nekmetijskega” blaga, so v Ljutomeru eno nekdanjih zadružnih trgovin dali v upravljanje takratnemu trgovskemu podjetju Merkur in nekaj pozneje so prav to preuredili v prvo samopostrežno trgovino v Sloveniji. Odprli so jo na današnji dan pred 60-imi leti na Miklošičevem trgu v Ljutomeru.
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov