Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naravoslovec in pisatelj FRAN ERJAVEC sodi v generacijo književnikov, ki je v petdesetih letih 19. stoletja ustvarila začetke slovenske proze in pripovedništva. Od Janeza Trdine in Frana Levstika se je ločil po tem, da ni iskal izhodišč za delo v ljudskem slovstvu, ampak v znanosti, naravoslovju, opazovanju narave, pa tudi v narodopisju in opazovanju socialnega okolja. Erjavec je leta 1859 na Dunaju diplomiral iz prirodopisa in kemije ter bil pozneje profesor na realkah v Zagrebu in Gorici. Preučeval je rastlinstvo in živalstvo, zlasti mehkužce, ter o tem objavljal strokovne in poljudne članke; razvijal je tudi slovensko naravoslovno izrazje in ga uporabljal v priredbah učbenikov.
Leposlovje je pisal že v dijaških letih, posebno imenitni so tisti spisi, ki jih je pretkal z ljubeznivim humorjem in hudomušnostjo. Njegova najboljša povest je “Ni vse zlato, kar se sveti”, znameniti pa so tudi njegovi potopisi. Fran Erjavec je bil poleg Levstika najboljši stilist svoje dobe. Rodil se je na današnji dan leta 1834 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti je bil v Kamniku veliki narodni tabor Jugoslovanske strokovne zveze. Ob tej priložnosti so odkrili spominsko ploščo kamniškemu rojaku in borcu za severno mejo, generalu Rudolfu Maistru. Na taboru so prebrali tudi Kamniško izjavo; v njej so predstavili program krščanskih socialistov. Bojevali se bodo za svobodo slovenskega naroda in neodvisnost države, katere bistveni sestavni del je tudi slovenski narod, ter za takšno Jugoslavijo, ki bo enako pravična do slovenskega, hrvaškega in srbskega naroda in v kateri bodo reševali tudi najhujša socialna vprašanja.
—–
Na današnji dan leta 1953 se je v Postojni rodil filmski kritik, publicist in scenarist SILVAN FÚRLAN. Na ljubljanski filozofski fakulteti je diplomiral iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine ter se nato izpopolnjeval v Milanu. Leta 1981 se je zaposlil v Slovenskem gledališkem in filmskem muzeju in pri njem ustanovil temeljno zbirko »Slovenski film«, hkrati pa pripravljal ustanovitev »Slovenske kinoteke« in leta 1997 postal njen direktor. Kritike in eseje je objavljal v strokovni reviji za film in televizijo »Ekran« (osem let je bil tudi njen glavni urednik), ter v filmskih zbornikih.
Napisal je več scenarijev za kratke in srednjemetražne dokumentarne filme, po svojem lastnem pa je leta 1998 režiral igrani dokumentarni film o prvi slovenski filmski igralki Iti Rini »Deklica s frnikulami«. Med drugim je bil tudi soustanovitelj mednarodnega kolokvija filmske teorije in kritike »Jesenska filmska šola«, ki je zunaj naših meja postala znana kot »ljubljanska filmska šola«, ter snovalec prvega umetniškega kinematografa »Kinodvor« v Ljubljani. Silvan Furlan je prejel tudi Župančičevo nagrado ter nagrado mesta Ljubljana.
—–
Francoski pisatelj in državnik FRANCOIS RENÉ de CHATEAUBRIAND je po izbruhu revolucije leta 1791 emigriral, saj je bil plemič in zvest kraljev privrženec. Ko se je po slabem desetletju vrnil v domovino, mu je cesar Napoleon Bonaparte poveril diplomatske naloge, po njegovem padcu pa je postal minister za zunanje zadeve.
Kot pisatelj je Chateaubriand veliko prispeval k ustvarjanju romantičnega razpoloženja v francoski literaturi, s svojim bleščečim slogom pa je postal zgled mnogim sodobnim in poznejšim pisateljem. Pisal je predvsem kratke romane v poudarjeno melanholičnem tonu, potopise ter spomine, slogovno najbolj dovršena pa je njegova zbirka razmišljanj o življenju z naslovom »Spomini z onkraj groba«. Francois René de Chateaubriand se je rodil na današnji dan pred 250-imi leti na gradu Comborg pri Saint Maloju.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Naravoslovec in pisatelj FRAN ERJAVEC sodi v generacijo književnikov, ki je v petdesetih letih 19. stoletja ustvarila začetke slovenske proze in pripovedništva. Od Janeza Trdine in Frana Levstika se je ločil po tem, da ni iskal izhodišč za delo v ljudskem slovstvu, ampak v znanosti, naravoslovju, opazovanju narave, pa tudi v narodopisju in opazovanju socialnega okolja. Erjavec je leta 1859 na Dunaju diplomiral iz prirodopisa in kemije ter bil pozneje profesor na realkah v Zagrebu in Gorici. Preučeval je rastlinstvo in živalstvo, zlasti mehkužce, ter o tem objavljal strokovne in poljudne članke; razvijal je tudi slovensko naravoslovno izrazje in ga uporabljal v priredbah učbenikov.
Leposlovje je pisal že v dijaških letih, posebno imenitni so tisti spisi, ki jih je pretkal z ljubeznivim humorjem in hudomušnostjo. Njegova najboljša povest je “Ni vse zlato, kar se sveti”, znameniti pa so tudi njegovi potopisi. Fran Erjavec je bil poleg Levstika najboljši stilist svoje dobe. Rodil se je na današnji dan leta 1834 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti je bil v Kamniku veliki narodni tabor Jugoslovanske strokovne zveze. Ob tej priložnosti so odkrili spominsko ploščo kamniškemu rojaku in borcu za severno mejo, generalu Rudolfu Maistru. Na taboru so prebrali tudi Kamniško izjavo; v njej so predstavili program krščanskih socialistov. Bojevali se bodo za svobodo slovenskega naroda in neodvisnost države, katere bistveni sestavni del je tudi slovenski narod, ter za takšno Jugoslavijo, ki bo enako pravična do slovenskega, hrvaškega in srbskega naroda in v kateri bodo reševali tudi najhujša socialna vprašanja.
—–
Na današnji dan leta 1953 se je v Postojni rodil filmski kritik, publicist in scenarist SILVAN FÚRLAN. Na ljubljanski filozofski fakulteti je diplomiral iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine ter se nato izpopolnjeval v Milanu. Leta 1981 se je zaposlil v Slovenskem gledališkem in filmskem muzeju in pri njem ustanovil temeljno zbirko »Slovenski film«, hkrati pa pripravljal ustanovitev »Slovenske kinoteke« in leta 1997 postal njen direktor. Kritike in eseje je objavljal v strokovni reviji za film in televizijo »Ekran« (osem let je bil tudi njen glavni urednik), ter v filmskih zbornikih.
Napisal je več scenarijev za kratke in srednjemetražne dokumentarne filme, po svojem lastnem pa je leta 1998 režiral igrani dokumentarni film o prvi slovenski filmski igralki Iti Rini »Deklica s frnikulami«. Med drugim je bil tudi soustanovitelj mednarodnega kolokvija filmske teorije in kritike »Jesenska filmska šola«, ki je zunaj naših meja postala znana kot »ljubljanska filmska šola«, ter snovalec prvega umetniškega kinematografa »Kinodvor« v Ljubljani. Silvan Furlan je prejel tudi Župančičevo nagrado ter nagrado mesta Ljubljana.
—–
Francoski pisatelj in državnik FRANCOIS RENÉ de CHATEAUBRIAND je po izbruhu revolucije leta 1791 emigriral, saj je bil plemič in zvest kraljev privrženec. Ko se je po slabem desetletju vrnil v domovino, mu je cesar Napoleon Bonaparte poveril diplomatske naloge, po njegovem padcu pa je postal minister za zunanje zadeve.
Kot pisatelj je Chateaubriand veliko prispeval k ustvarjanju romantičnega razpoloženja v francoski literaturi, s svojim bleščečim slogom pa je postal zgled mnogim sodobnim in poznejšim pisateljem. Pisal je predvsem kratke romane v poudarjeno melanholičnem tonu, potopise ter spomine, slogovno najbolj dovršena pa je njegova zbirka razmišljanj o življenju z naslovom »Spomini z onkraj groba«. Francois René de Chateaubriand se je rodil na današnji dan pred 250-imi leti na gradu Comborg pri Saint Maloju.
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Neveljaven email naslov