Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

11.09.2018


FRANC  MIHAEL  STRAUSS sodi med poglavitne predstavnike baročnega slikarstva pri nas. Kje in pri kom se je šolal, ni znano, vsekakor pa na tujem. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1713, in sicer že kot uveljavljen slikar.  Slikal je  na Štajerskem in Koroškem, največ oltarne podobe, krajine in portrete. Bil je izrazit baročni eklektik s severnjaškim občutkom za pretiravanje. Zanj sta značilni patetična gestikulacija in prenapeta mimika, ublažena s skromno lepotno idealizacijo glavnih oseb. Njegov opus – 29 ohranjenih slik – lahko razdelimo na dva dela. V prvem obdobju je upodabljal predvsem ljudi, v drugem pa je slikal monumentalnejša in ekspresivnejša dela. Franc Mihael Strauss se je rodil na današnji dan leta 1674 v znani slovenjgraški slikarski družini.

—–

Na današnji dan leta 1885 se je v Ljubljani rodil zoolog FRAN  KOS. V Ljubljani je končal učiteljišče, nato je med drugim poučeval v Trstu in na tamkajšnji zoološki postaji kot pomožni asistent raziskoval morsko favno. Vmes je leta 1920 na Dunaju doktoriral iz naravoslovja. Leta 1944 je bil imenovan za ravnatelja Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Fran Kos je znan tudi kot raziskovalec, ki je našel ostanke losa in leta 1938 ostanke mamuta v Nevljah blizu Kamnika.

—–

 Eden udeležencev ustanovnega sestanka organizacije TIGR, protifašističnega domoljubnega gibanja, na Nanosu leta 1927,  je  bil  tudi zobozdravnik  DORČE  SARDOČ.  Že leto pozneje so ga Italijani aretirali in konfinirali na otoku Lipari v Tirenskem morju. Po amnestiji leta 1932 se je vrnil v Gorico, kjer je vodil Tigrovce tudi ob načrtu za atentat na Mussolinija v Kobaridu. Po vstopu Italije v drugo svetovno vojno so ga zaprli in obsodili na smrt; kazen so pozneje spremenili v dosmrtno ječo. Po kapitulaciji Italije je delal pri zaveznikih v Palermu, Rimu in Alžiru, sodelovanje z jugoslovansko kraljevo vlado v Londonu in z narodnoosvobodilnim gibanjem v Sloveniji pa je zavrnil. Svoje spomine je Dorče Sardoč objavil leta 1983 v knjigi »Tigrova sled«. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Slivnem pri Nabrežini blizu Trsta.

—–

PRIMOŽ  KOZAK je 1955. leta diplomiral iz filozofije in leto pozneje iz dramaturgije, leta 1977 pa je doktoriral iz literarnih ved. Najprej je bil dramaturg pri Triglav filmu, od leta 1972 pa redni profesor za dramaturgijo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani; na tej je bil v letih od 1978 do 81 tudi rektor. Pisal je gledališke kritike, razprave in kulturnopolitične eseje, predvsem pa se je posvečal pisanju dram.

S prvo, “Dialogi”, je leta 1957  ustvaril model,  po katerem je z nekaj spremembami pisal tudi svoja nadaljnja dramska besedila. Med njimi sta najbolj znani drama “Afera” in tragikomedija “Kongres”. V kritično-esejističnem delu je dosegel vrh s knjigo “Peter Klepec v Ameriki”, sestavljeno iz dnevniških zapisov o bivanju v Ameriki in iz meditacij o slovenskih družbenih in kulturnih vprašanjih. Dramatik, esejist in dramaturg Primož Kozak se je rodil  na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.


Na današnji dan

6274 epizod

Na današnji dan

6274 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

11.09.2018


FRANC  MIHAEL  STRAUSS sodi med poglavitne predstavnike baročnega slikarstva pri nas. Kje in pri kom se je šolal, ni znano, vsekakor pa na tujem. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1713, in sicer že kot uveljavljen slikar.  Slikal je  na Štajerskem in Koroškem, največ oltarne podobe, krajine in portrete. Bil je izrazit baročni eklektik s severnjaškim občutkom za pretiravanje. Zanj sta značilni patetična gestikulacija in prenapeta mimika, ublažena s skromno lepotno idealizacijo glavnih oseb. Njegov opus – 29 ohranjenih slik – lahko razdelimo na dva dela. V prvem obdobju je upodabljal predvsem ljudi, v drugem pa je slikal monumentalnejša in ekspresivnejša dela. Franc Mihael Strauss se je rodil na današnji dan leta 1674 v znani slovenjgraški slikarski družini.

—–

Na današnji dan leta 1885 se je v Ljubljani rodil zoolog FRAN  KOS. V Ljubljani je končal učiteljišče, nato je med drugim poučeval v Trstu in na tamkajšnji zoološki postaji kot pomožni asistent raziskoval morsko favno. Vmes je leta 1920 na Dunaju doktoriral iz naravoslovja. Leta 1944 je bil imenovan za ravnatelja Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Fran Kos je znan tudi kot raziskovalec, ki je našel ostanke losa in leta 1938 ostanke mamuta v Nevljah blizu Kamnika.

—–

 Eden udeležencev ustanovnega sestanka organizacije TIGR, protifašističnega domoljubnega gibanja, na Nanosu leta 1927,  je  bil  tudi zobozdravnik  DORČE  SARDOČ.  Že leto pozneje so ga Italijani aretirali in konfinirali na otoku Lipari v Tirenskem morju. Po amnestiji leta 1932 se je vrnil v Gorico, kjer je vodil Tigrovce tudi ob načrtu za atentat na Mussolinija v Kobaridu. Po vstopu Italije v drugo svetovno vojno so ga zaprli in obsodili na smrt; kazen so pozneje spremenili v dosmrtno ječo. Po kapitulaciji Italije je delal pri zaveznikih v Palermu, Rimu in Alžiru, sodelovanje z jugoslovansko kraljevo vlado v Londonu in z narodnoosvobodilnim gibanjem v Sloveniji pa je zavrnil. Svoje spomine je Dorče Sardoč objavil leta 1983 v knjigi »Tigrova sled«. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti v Slivnem pri Nabrežini blizu Trsta.

—–

PRIMOŽ  KOZAK je 1955. leta diplomiral iz filozofije in leto pozneje iz dramaturgije, leta 1977 pa je doktoriral iz literarnih ved. Najprej je bil dramaturg pri Triglav filmu, od leta 1972 pa redni profesor za dramaturgijo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani; na tej je bil v letih od 1978 do 81 tudi rektor. Pisal je gledališke kritike, razprave in kulturnopolitične eseje, predvsem pa se je posvečal pisanju dram.

S prvo, “Dialogi”, je leta 1957  ustvaril model,  po katerem je z nekaj spremembami pisal tudi svoja nadaljnja dramska besedila. Med njimi sta najbolj znani drama “Afera” in tragikomedija “Kongres”. V kritično-esejističnem delu je dosegel vrh s knjigo “Peter Klepec v Ameriki”, sestavljeno iz dnevniških zapisov o bivanju v Ameriki in iz meditacij o slovenskih družbenih in kulturnih vprašanjih. Dramatik, esejist in dramaturg Primož Kozak se je rodil  na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.


19.12.2021

Na današnji dan 19. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


18.12.2021

Na današnji dan 18. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.12.2021

Na današnji dan 17. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.12.2021

Na današnji dan, 16. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.12.2021

Na današnji dan 15. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.12.2021

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.12.2021

Na današnji dan 13. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


12.12.2021

Na današnji dan 12.december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


11.12.2021

Na današnji dan 11. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


10.12.2021

Na današnji dan 10. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


09.12.2021

Na današnji dan, 9. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


08.12.2021

Na današnji dan 8. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


07.12.2021

Na današnji dan 7. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


06.12.2021

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


05.12.2021

Na današnji dan, 5. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


04.12.2021

Na današnji dan, 4. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


03.12.2021

Na današnji dan 3. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


02.12.2021

Na današnji dan 2. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


01.12.2021

Na današnji dan 1. december

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


30.11.2021

Na današnji dan 30. november

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 54 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov