Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

30.10.2018


Metalurg  HERMAN  KLINAR  je leta 1932 doktoriral na Visoki tehniški šoli v Aachnu v Nemčiji in nato delal v različnih nemških železarnah. Pozneje je vodil prenovitev železarne v Džamsvedpuru v Indiji, v letih od 1938 do 1945 pa je bil tehnični direktor Železarne Jesenice. V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je vrnil v Indijo in postal svetnik tamkajšnje vlade za graditev železarn, uvedel pa je tudi novo tehnologijo. Pozneje je delal še v Južni Ameriki, državah Magreba in na Bližnjem vzhodu, bil svetovalec pri Organizaciji združenih narodov za železarne ter sodeloval pri prenovitvi avstrijskega železarstva. Herman Klinar se je rodil na današnji dan leta 1896 v Ljubljani.

——

Slikar in muzealec LEO  VILHAR je bil komaj polnoleten že na soški fronti, nato pa med prostovoljci za severno mejo. Leta 1925 se je vpisal na zasebno slikarsko akademijo v Milanu, po študiju pa je veliko potoval; med drugim je bil kar 12 let v Maroku in Alžiriji. Kot nemirnega iskalca eksotike so ga pritegovali predvsem pisani vzhodnjaški motivi, žareče puščave in oaze ter slikovitost tujih noš. Leta 1947 se je vrnil v rodno Postojno. Tam so na Vilharjevo pobudo ustanovili Notranjski muzej in bil je njegov ravnatelj vse do leta 1964. Leo Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1899 v kraju Veliki Otok pri Postojni.

—–

V Bazovici pri Trstu se je na današnji dan pred 110-imi leti rodil  član organizacije TIGR  (Trst, Istra, Gorica, Reka)  IVAN  ŠKERJANEC.  Že kot mlad fant se je vključil v protifašistično gibanje., po drugi svetovni vojni pa je v Trstu prevzemal pošiljke tekočih goriv, ki jih je Uprava Združenih narodov za pomoč in obnovo UNRRA pošiljala Jugoslaviji. Nato je v Kopru nekaj časa vodil Istrabenz, po kominformskih dogodkih sredi prejšnjega stoletja pa se je vrnil v Trst. Po upokojitvi se je posvetil publicistiki in leta 1977 izdal »Dnevnik iz fašističnih zaporov«.

—–

Newyorška radijska postaja CBS je na današnji dan leta 1938 nenadoma prekinila predvajanje in oglasil se je napovedovalec:

“Moje gospe in gospodje! Prekinjamo oddajo zaradi objave posebnega poslovnega združenja za sprejemanje in oddajanje novic. Na observatoriju v Chicagu so dvajset minut pred osmo opazili na planetu Marsu več močnih eksplozij plina v pravilnih presledkih …”

Tak je bil začetek radijske igre, nastale po romanu angleškega pisatelja Herberta Georga Wellsa “Vojna svetov”. Za radio ga je priredil in igro režiral mladi Orson Welles. Poslušalci, ki so od vsega začetka sledili oddaji, so vedeli, za kaj gre, tisti, ki so jo začeli poslušati pozneje, pa so se zgrozili. Orson Welles je fantastično zgodbo angleškega pisatelja spremenil v realistično radijsko igro, ki je v Združenih državah Amerike med poslušalci sprožala valove groze, strahu in histerije, še posebno potem,  ko so se Marsovci, v igri seveda, izkrcali na Zemlji.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

30.10.2018


Metalurg  HERMAN  KLINAR  je leta 1932 doktoriral na Visoki tehniški šoli v Aachnu v Nemčiji in nato delal v različnih nemških železarnah. Pozneje je vodil prenovitev železarne v Džamsvedpuru v Indiji, v letih od 1938 do 1945 pa je bil tehnični direktor Železarne Jesenice. V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je vrnil v Indijo in postal svetnik tamkajšnje vlade za graditev železarn, uvedel pa je tudi novo tehnologijo. Pozneje je delal še v Južni Ameriki, državah Magreba in na Bližnjem vzhodu, bil svetovalec pri Organizaciji združenih narodov za železarne ter sodeloval pri prenovitvi avstrijskega železarstva. Herman Klinar se je rodil na današnji dan leta 1896 v Ljubljani.

——

Slikar in muzealec LEO  VILHAR je bil komaj polnoleten že na soški fronti, nato pa med prostovoljci za severno mejo. Leta 1925 se je vpisal na zasebno slikarsko akademijo v Milanu, po študiju pa je veliko potoval; med drugim je bil kar 12 let v Maroku in Alžiriji. Kot nemirnega iskalca eksotike so ga pritegovali predvsem pisani vzhodnjaški motivi, žareče puščave in oaze ter slikovitost tujih noš. Leta 1947 se je vrnil v rodno Postojno. Tam so na Vilharjevo pobudo ustanovili Notranjski muzej in bil je njegov ravnatelj vse do leta 1964. Leo Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1899 v kraju Veliki Otok pri Postojni.

—–

V Bazovici pri Trstu se je na današnji dan pred 110-imi leti rodil  član organizacije TIGR  (Trst, Istra, Gorica, Reka)  IVAN  ŠKERJANEC.  Že kot mlad fant se je vključil v protifašistično gibanje., po drugi svetovni vojni pa je v Trstu prevzemal pošiljke tekočih goriv, ki jih je Uprava Združenih narodov za pomoč in obnovo UNRRA pošiljala Jugoslaviji. Nato je v Kopru nekaj časa vodil Istrabenz, po kominformskih dogodkih sredi prejšnjega stoletja pa se je vrnil v Trst. Po upokojitvi se je posvetil publicistiki in leta 1977 izdal »Dnevnik iz fašističnih zaporov«.

—–

Newyorška radijska postaja CBS je na današnji dan leta 1938 nenadoma prekinila predvajanje in oglasil se je napovedovalec:

“Moje gospe in gospodje! Prekinjamo oddajo zaradi objave posebnega poslovnega združenja za sprejemanje in oddajanje novic. Na observatoriju v Chicagu so dvajset minut pred osmo opazili na planetu Marsu več močnih eksplozij plina v pravilnih presledkih …”

Tak je bil začetek radijske igre, nastale po romanu angleškega pisatelja Herberta Georga Wellsa “Vojna svetov”. Za radio ga je priredil in igro režiral mladi Orson Welles. Poslušalci, ki so od vsega začetka sledili oddaji, so vedeli, za kaj gre, tisti, ki so jo začeli poslušati pozneje, pa so se zgrozili. Orson Welles je fantastično zgodbo angleškega pisatelja spremenil v realistično radijsko igro, ki je v Združenih državah Amerike med poslušalci sprožala valove groze, strahu in histerije, še posebno potem,  ko so se Marsovci, v igri seveda, izkrcali na Zemlji.


19.06.2023

23. junij - Jože Goričar (1873), diplomat, ki je emigriral v ZDA

Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.06.2023

22. junij - Marij Osana, tehnični oče slovenskega radia

Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence


19.06.2023

21. junij - 60 let našega prvega predpisa o graditvi na potresnih območjih

Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.06.2023

20. junij - prva doktorica znanosti ljubljanske univerze

Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest


19.06.2023

19. junij - pesnik Ivan Hribovšek (1923) žrtev povojnih pobojev

Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.06.2023

18. junij - Julij Glowacki, gimnazijski ravnatelj in naravoslovec

Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog


17.06.2023

17. junij - skladatelj Slavko Osterc, glasbeni modernist

Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.06.2023

16. junij - kipar in slikar Tone Lapajne (1933)

Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.06.2023

15. junij - Vida Taufer (1903) in "Večer na jezeru"

Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.06.2023

14. junij - župan Gradca iz Lenarta v Slovenskih goricah (1919)

Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju


13.06.2023

13. junij - 75 let temeljnega kamna za graditev Nove Gorice (1948)

Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.06.2023

12. junij - dan srbsko-slovenskega prijateljstva (1903)

»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.06.2023

11. junij - nova povojna šolska zakonodaja (1946)

Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist


05.06.2023

10. junij - mornar na vojni ladji »Szent Istvan«

Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika


05.06.2023

9. junij - 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije

Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča


05.06.2023

8. junij - Primož Trubar za 505. rojstni dan dobi vrtnico

Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju


05.06.2023

7. junij - dan slovenskih izgnancev

Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.06.2023

6. junij - »Dol z rdečo buržoazijo!« (1968)

Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra


05.06.2023

5. junij - politično motiviran umor študenta - protestnika (1937)

Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani


29.05.2023

4. junij - pred 100 leti se je rodil škof dr. Vekoslav Grmič

“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 26 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov