Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bert Sotlar, Jakob Savinšek, Andrej Ažman
V prvi polovici 19. stoletja se je med zahodnimi in južnimi Slovani razširila beseda matica kot ime za narodno organizacijo, ki skrbi za izdajanje knjig. Priprave za ustanovitev take matice na Slovenskem so se začele leta 1863 – še posebno dejavni so bili mariborski Slovenci – na današnji dan leta 1864 pa je cesar Franc Jožef I. dovolil Slovensko matico za vse slovenske pokrajine ter ji za popotnico menda dodal še osebni prispevek 500 goldinarjev.
Namen društva je bil “skrbeti po svoji moči, da bi se širilo izobraževanje slovenskega naroda in da bi se torej podpiralo slovensko slovstvo”, izdajali pa naj bi “dobre, čisto znanstvene pa tudi ljudstvu primerjene spise”. Z znastvenega področja je Slovenska matica najprej začela izdajati gimnazijske in podobne učbenike, ki so jih prevajali iz nemščine in češčine ali pa jih prirejali, z leposlovnega področja pa poleg domačih del v različnih zbirkah tudi tuja.
—–
Gledališki in filmski igralec BERT SOTLAR se je rodil na današnji dan leta 1921 v Kočevju. Študiral je na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, igral nekaj sezon v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu, nato pa je postal član ljubljanske Drame. V gledališču je odigral več kot 60 vlog; te so bile zaradi njegovega sonornega glasu in možate postave realistično oblikovane in značajsko izrazito profilirane, zlasti junaški in komični liki. Poleg številnih priznanj je Bert Sotlar leta 1974 prejel Prešernovo nagrado, leta 1982 pa Borštnikov prstan. Nastopi jel tudi v številnih slovenskih in jugoslovanskih filmih, med drugim v filmih “Svet na Kajžarju”, “Ne joči, Peter”, “Tistega lepega dne”, “Lucija”, “Tri četrtine sonca” in “Deseti brat”.
—–
Kipar JAKOB SAVINŠEK je bil skupaj s kiparjem Janezom Lenassijem ustanovitelj slovenske Forme vive. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Kamniku. 1949. leta je diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval na Dunaju, v Italiji in Švici, še posebno pomembno pa je njegovo izpopolnjevanje v Parizu in Londonu. Njegovo obsežno zapuščino sestavlja 800 risb, več kot 300 kipov, ilustracije, scenografije in pesmi, ki najbolj neposredno izražajo njegovo tragično občutenje sveta in njegove lastne usode.
Bil je predvsem kipar figuralik (Savinškove najbolj znane javne umetnine so spomeniki Julijusu Kugyju v Trenti, Ivanu Tavčarju na Visokem in Simonu Gregorčiču v Kobaridu) ter avtor portretov, ženskih aktov in različnih figuralnih motivov, pri katerih je počasi opuščal žanrske prvine. Izhajal je iz študija po naravi, črpal iz secesijske in ekspresionistične slovenske tradicije ter iskal nove izrazne oblike. Nova odkritja je Jakob Savinšek v svojem delu sproti preverjal, posebno drzno na avtoportretih in portretih ter pri nekaterih spomenikih, torej na področjih, ki sta mu prinašali takojšnje priznanje kritike.
—–
Kemijski fizik ANDREJ AŽMAN se je šolal na univerzah v Ljubljani in Cambridgeu v Angliji in 1971. leta doktoriral iz fizike. Bil je raziskovalec in pedagog za molekularno fiziko in strukturno kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter na kemijskem inštitutu Borisa Kidriča v Ljubljani. Med njegove najpomembnejše prispevke sodijo izračuni magnetnih lastnosti molekul in napovedi prevodnosti nekovinskih polimernih sistemov. Objavil je več kot 130 izvirnih prispevkov ter z več kot sto referati nastopil na kongresih doma in na tujem. Leta 1980 je prejel Kidričevo nagrado. Andrej Ažman se je rodil na današnji dan leta 1937 v Celju.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Bert Sotlar, Jakob Savinšek, Andrej Ažman
V prvi polovici 19. stoletja se je med zahodnimi in južnimi Slovani razširila beseda matica kot ime za narodno organizacijo, ki skrbi za izdajanje knjig. Priprave za ustanovitev take matice na Slovenskem so se začele leta 1863 – še posebno dejavni so bili mariborski Slovenci – na današnji dan leta 1864 pa je cesar Franc Jožef I. dovolil Slovensko matico za vse slovenske pokrajine ter ji za popotnico menda dodal še osebni prispevek 500 goldinarjev.
Namen društva je bil “skrbeti po svoji moči, da bi se širilo izobraževanje slovenskega naroda in da bi se torej podpiralo slovensko slovstvo”, izdajali pa naj bi “dobre, čisto znanstvene pa tudi ljudstvu primerjene spise”. Z znastvenega področja je Slovenska matica najprej začela izdajati gimnazijske in podobne učbenike, ki so jih prevajali iz nemščine in češčine ali pa jih prirejali, z leposlovnega področja pa poleg domačih del v različnih zbirkah tudi tuja.
—–
Gledališki in filmski igralec BERT SOTLAR se je rodil na današnji dan leta 1921 v Kočevju. Študiral je na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, igral nekaj sezon v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu, nato pa je postal član ljubljanske Drame. V gledališču je odigral več kot 60 vlog; te so bile zaradi njegovega sonornega glasu in možate postave realistično oblikovane in značajsko izrazito profilirane, zlasti junaški in komični liki. Poleg številnih priznanj je Bert Sotlar leta 1974 prejel Prešernovo nagrado, leta 1982 pa Borštnikov prstan. Nastopi jel tudi v številnih slovenskih in jugoslovanskih filmih, med drugim v filmih “Svet na Kajžarju”, “Ne joči, Peter”, “Tistega lepega dne”, “Lucija”, “Tri četrtine sonca” in “Deseti brat”.
—–
Kipar JAKOB SAVINŠEK je bil skupaj s kiparjem Janezom Lenassijem ustanovitelj slovenske Forme vive. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Kamniku. 1949. leta je diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval na Dunaju, v Italiji in Švici, še posebno pomembno pa je njegovo izpopolnjevanje v Parizu in Londonu. Njegovo obsežno zapuščino sestavlja 800 risb, več kot 300 kipov, ilustracije, scenografije in pesmi, ki najbolj neposredno izražajo njegovo tragično občutenje sveta in njegove lastne usode.
Bil je predvsem kipar figuralik (Savinškove najbolj znane javne umetnine so spomeniki Julijusu Kugyju v Trenti, Ivanu Tavčarju na Visokem in Simonu Gregorčiču v Kobaridu) ter avtor portretov, ženskih aktov in različnih figuralnih motivov, pri katerih je počasi opuščal žanrske prvine. Izhajal je iz študija po naravi, črpal iz secesijske in ekspresionistične slovenske tradicije ter iskal nove izrazne oblike. Nova odkritja je Jakob Savinšek v svojem delu sproti preverjal, posebno drzno na avtoportretih in portretih ter pri nekaterih spomenikih, torej na področjih, ki sta mu prinašali takojšnje priznanje kritike.
—–
Kemijski fizik ANDREJ AŽMAN se je šolal na univerzah v Ljubljani in Cambridgeu v Angliji in 1971. leta doktoriral iz fizike. Bil je raziskovalec in pedagog za molekularno fiziko in strukturno kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter na kemijskem inštitutu Borisa Kidriča v Ljubljani. Med njegove najpomembnejše prispevke sodijo izračuni magnetnih lastnosti molekul in napovedi prevodnosti nekovinskih polimernih sistemov. Objavil je več kot 130 izvirnih prispevkov ter z več kot sto referati nastopil na kongresih doma in na tujem. Leta 1980 je prejel Kidričevo nagrado. Andrej Ažman se je rodil na današnji dan leta 1937 v Celju.
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Neveljaven email naslov