Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jožef Orel, Jožef Marija Kržišnik, Janko Glazer, Erna Meško, Gabrijel Stupica
JOŽEF OREL je sprva opravljal službo notarja na območju Ljubljane in Vrhnike, ker pa je leta 1838 podedoval veliko premoženje z zemljišči na Ljubljanskem barju, se je do smrti ukvarjal predvsem s kmetijstvom. Nekaj let je vodil tudi poskusno postajo Kranjske kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani, na kateri so preizkušali nova orodja, stroje in gnojila ter uvajali nove sorte v široko uporabo. Njegov najpomembnejši uspeh je bila ustanovitev kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom leta 1849 v Ljubljani; na njej je predaval poljedelstvo in živinorejo. Prizadeval si je tudi za izsuševanje in obdelovanje Ljubljanskega barja ter bil več kot tri desetletja eden glavnih piscev v »Kmetijskih in rokodelskih novicah«. Jožef Orel se je rodil na današnji dan leta 1797 v Skópem pri Dutovljah.
—–
Pesnik, dramatik in prevajalec JOŽEF MARIJA KRŽIŠNIK se je rodil na današnji dan leta 1865 v Zgornji Luši nad Škofjo Loko. Moderno filologijo je študiral na Dunaju, bogoslovje pa v Mariboru. Lirske in epske pesmi je objavljal med drugim tudi v Ljubljanskem zvonu, z zgledovanjem pri francoskem klasicizmu je napisal dramo v verzih “Agapis”, njegovi poskusi v zgodovinski igri pa so ostali brez posebnega uspeha. V slovensko poezijo je Jožef Marija Kržišnik uvedel rondel, rad pa je uporabljal izumetničeni epiteton.
—–
Pesnik JANKO GLAZER je kmalu po 2. svetovni vojni kot ravnatelj mariborske Študijske knjižnice pripomogel k temu, da je ta knjižnica postala ena najboljših na Slovenskem. Kot pesnik je bil sodobnik in naslednik slovenske moderne. Gojil je impresionistično liriko; v njej ima opazno vlogo njegova domača pokrajina, zato velja za “pesnika Pohorja”. Rodil se je na današnji dan leta 1893 v Rušah.
—–
Ljudska pisateljica ERNA MEŠKO je osnovno šolo obiskovala v Rušah, nato pa je v Ljubljani končala srednjo trgovsko šolo. Poročila se je z nečakom pisatelja Frana Ksaverja Meška; z možem sta se posvetila kmetovanju in imela devet otrok. Leta 1962 sta kot ljubitelja gora ustanovila planinsko društvo. Erna Meško se je oglašala v različnih časopisih in na radiu, predvsem pa je rada pisala za Planinski vestnik. Vrhunec njene ustvarjalnosti sta bili knjigi, v katerih je opisala vrsto ljudi, ki jih je srečevala v življenju. Leta 1985 je izšla knjiga »Rada bi vam povedala«, leta 1992 pa druga z naslovom »Še bi vam rada povedala«. Za svoje delo je dobila plaketo občine Ormož, Planinska zveza Slovenije pa jo je odlikovala s svojim najvišjim priznanjem. Erna Meško se je rodila na današnji dan leta 1911 v Lóperšicah pri Ormožu.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Dražgošah nad Železniki rodil slikar GABRIJEL STUPICA. Risanje in slikarstvo je študiral na zagrebški akademiji, leta 1946 pa je postal redni profesor za slikarstvo na tedaj ustanovljeni Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Že v petdesetih letih prejšnjega stoletja je začel razstavljati doma in v tujini ter prejel številne nagrade, med njimi štirikrat Prešernovo in Jakopičevo. 1986. leta je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. Največje mednarodno priznanje pa je Gabrijel Stupica doživel po smrti, leta 1994, ko so tuji selektorji njegova dela izbrali za razstavo “Evropa, Evropa” v Bonnu, najpomembnejšo predstavitev srednje- in vzhodnoevropske umetnosti 20. stoletja.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jožef Orel, Jožef Marija Kržišnik, Janko Glazer, Erna Meško, Gabrijel Stupica
JOŽEF OREL je sprva opravljal službo notarja na območju Ljubljane in Vrhnike, ker pa je leta 1838 podedoval veliko premoženje z zemljišči na Ljubljanskem barju, se je do smrti ukvarjal predvsem s kmetijstvom. Nekaj let je vodil tudi poskusno postajo Kranjske kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani, na kateri so preizkušali nova orodja, stroje in gnojila ter uvajali nove sorte v široko uporabo. Njegov najpomembnejši uspeh je bila ustanovitev kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom leta 1849 v Ljubljani; na njej je predaval poljedelstvo in živinorejo. Prizadeval si je tudi za izsuševanje in obdelovanje Ljubljanskega barja ter bil več kot tri desetletja eden glavnih piscev v »Kmetijskih in rokodelskih novicah«. Jožef Orel se je rodil na današnji dan leta 1797 v Skópem pri Dutovljah.
—–
Pesnik, dramatik in prevajalec JOŽEF MARIJA KRŽIŠNIK se je rodil na današnji dan leta 1865 v Zgornji Luši nad Škofjo Loko. Moderno filologijo je študiral na Dunaju, bogoslovje pa v Mariboru. Lirske in epske pesmi je objavljal med drugim tudi v Ljubljanskem zvonu, z zgledovanjem pri francoskem klasicizmu je napisal dramo v verzih “Agapis”, njegovi poskusi v zgodovinski igri pa so ostali brez posebnega uspeha. V slovensko poezijo je Jožef Marija Kržišnik uvedel rondel, rad pa je uporabljal izumetničeni epiteton.
—–
Pesnik JANKO GLAZER je kmalu po 2. svetovni vojni kot ravnatelj mariborske Študijske knjižnice pripomogel k temu, da je ta knjižnica postala ena najboljših na Slovenskem. Kot pesnik je bil sodobnik in naslednik slovenske moderne. Gojil je impresionistično liriko; v njej ima opazno vlogo njegova domača pokrajina, zato velja za “pesnika Pohorja”. Rodil se je na današnji dan leta 1893 v Rušah.
—–
Ljudska pisateljica ERNA MEŠKO je osnovno šolo obiskovala v Rušah, nato pa je v Ljubljani končala srednjo trgovsko šolo. Poročila se je z nečakom pisatelja Frana Ksaverja Meška; z možem sta se posvetila kmetovanju in imela devet otrok. Leta 1962 sta kot ljubitelja gora ustanovila planinsko društvo. Erna Meško se je oglašala v različnih časopisih in na radiu, predvsem pa je rada pisala za Planinski vestnik. Vrhunec njene ustvarjalnosti sta bili knjigi, v katerih je opisala vrsto ljudi, ki jih je srečevala v življenju. Leta 1985 je izšla knjiga »Rada bi vam povedala«, leta 1992 pa druga z naslovom »Še bi vam rada povedala«. Za svoje delo je dobila plaketo občine Ormož, Planinska zveza Slovenije pa jo je odlikovala s svojim najvišjim priznanjem. Erna Meško se je rodila na današnji dan leta 1911 v Lóperšicah pri Ormožu.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Dražgošah nad Železniki rodil slikar GABRIJEL STUPICA. Risanje in slikarstvo je študiral na zagrebški akademiji, leta 1946 pa je postal redni profesor za slikarstvo na tedaj ustanovljeni Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Že v petdesetih letih prejšnjega stoletja je začel razstavljati doma in v tujini ter prejel številne nagrade, med njimi štirikrat Prešernovo in Jakopičevo. 1986. leta je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. Največje mednarodno priznanje pa je Gabrijel Stupica doživel po smrti, leta 1994, ko so tuji selektorji njegova dela izbrali za razstavo “Evropa, Evropa” v Bonnu, najpomembnejšo predstavitev srednje- in vzhodnoevropske umetnosti 20. stoletja.
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Neveljaven email naslov