Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jožef Orel, Jožef Marija Kržišnik, Janko Glazer, Erna Meško, Gabrijel Stupica
JOŽEF OREL je sprva opravljal službo notarja na območju Ljubljane in Vrhnike, ker pa je leta 1838 podedoval veliko premoženje z zemljišči na Ljubljanskem barju, se je do smrti ukvarjal predvsem s kmetijstvom. Nekaj let je vodil tudi poskusno postajo Kranjske kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani, na kateri so preizkušali nova orodja, stroje in gnojila ter uvajali nove sorte v široko uporabo. Njegov najpomembnejši uspeh je bila ustanovitev kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom leta 1849 v Ljubljani; na njej je predaval poljedelstvo in živinorejo. Prizadeval si je tudi za izsuševanje in obdelovanje Ljubljanskega barja ter bil več kot tri desetletja eden glavnih piscev v »Kmetijskih in rokodelskih novicah«. Jožef Orel se je rodil na današnji dan leta 1797 v Skópem pri Dutovljah.
—–
Pesnik, dramatik in prevajalec JOŽEF MARIJA KRŽIŠNIK se je rodil na današnji dan leta 1865 v Zgornji Luši nad Škofjo Loko. Moderno filologijo je študiral na Dunaju, bogoslovje pa v Mariboru. Lirske in epske pesmi je objavljal med drugim tudi v Ljubljanskem zvonu, z zgledovanjem pri francoskem klasicizmu je napisal dramo v verzih “Agapis”, njegovi poskusi v zgodovinski igri pa so ostali brez posebnega uspeha. V slovensko poezijo je Jožef Marija Kržišnik uvedel rondel, rad pa je uporabljal izumetničeni epiteton.
—–
Pesnik JANKO GLAZER je kmalu po 2. svetovni vojni kot ravnatelj mariborske Študijske knjižnice pripomogel k temu, da je ta knjižnica postala ena najboljših na Slovenskem. Kot pesnik je bil sodobnik in naslednik slovenske moderne. Gojil je impresionistično liriko; v njej ima opazno vlogo njegova domača pokrajina, zato velja za “pesnika Pohorja”. Rodil se je na današnji dan leta 1893 v Rušah.
—–
Ljudska pisateljica ERNA MEŠKO je osnovno šolo obiskovala v Rušah, nato pa je v Ljubljani končala srednjo trgovsko šolo. Poročila se je z nečakom pisatelja Frana Ksaverja Meška; z možem sta se posvetila kmetovanju in imela devet otrok. Leta 1962 sta kot ljubitelja gora ustanovila planinsko društvo. Erna Meško se je oglašala v različnih časopisih in na radiu, predvsem pa je rada pisala za Planinski vestnik. Vrhunec njene ustvarjalnosti sta bili knjigi, v katerih je opisala vrsto ljudi, ki jih je srečevala v življenju. Leta 1985 je izšla knjiga »Rada bi vam povedala«, leta 1992 pa druga z naslovom »Še bi vam rada povedala«. Za svoje delo je dobila plaketo občine Ormož, Planinska zveza Slovenije pa jo je odlikovala s svojim najvišjim priznanjem. Erna Meško se je rodila na današnji dan leta 1911 v Lóperšicah pri Ormožu.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Dražgošah nad Železniki rodil slikar GABRIJEL STUPICA. Risanje in slikarstvo je študiral na zagrebški akademiji, leta 1946 pa je postal redni profesor za slikarstvo na tedaj ustanovljeni Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Že v petdesetih letih prejšnjega stoletja je začel razstavljati doma in v tujini ter prejel številne nagrade, med njimi štirikrat Prešernovo in Jakopičevo. 1986. leta je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. Največje mednarodno priznanje pa je Gabrijel Stupica doživel po smrti, leta 1994, ko so tuji selektorji njegova dela izbrali za razstavo “Evropa, Evropa” v Bonnu, najpomembnejšo predstavitev srednje- in vzhodnoevropske umetnosti 20. stoletja.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jožef Orel, Jožef Marija Kržišnik, Janko Glazer, Erna Meško, Gabrijel Stupica
JOŽEF OREL je sprva opravljal službo notarja na območju Ljubljane in Vrhnike, ker pa je leta 1838 podedoval veliko premoženje z zemljišči na Ljubljanskem barju, se je do smrti ukvarjal predvsem s kmetijstvom. Nekaj let je vodil tudi poskusno postajo Kranjske kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani, na kateri so preizkušali nova orodja, stroje in gnojila ter uvajali nove sorte v široko uporabo. Njegov najpomembnejši uspeh je bila ustanovitev kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom leta 1849 v Ljubljani; na njej je predaval poljedelstvo in živinorejo. Prizadeval si je tudi za izsuševanje in obdelovanje Ljubljanskega barja ter bil več kot tri desetletja eden glavnih piscev v »Kmetijskih in rokodelskih novicah«. Jožef Orel se je rodil na današnji dan leta 1797 v Skópem pri Dutovljah.
—–
Pesnik, dramatik in prevajalec JOŽEF MARIJA KRŽIŠNIK se je rodil na današnji dan leta 1865 v Zgornji Luši nad Škofjo Loko. Moderno filologijo je študiral na Dunaju, bogoslovje pa v Mariboru. Lirske in epske pesmi je objavljal med drugim tudi v Ljubljanskem zvonu, z zgledovanjem pri francoskem klasicizmu je napisal dramo v verzih “Agapis”, njegovi poskusi v zgodovinski igri pa so ostali brez posebnega uspeha. V slovensko poezijo je Jožef Marija Kržišnik uvedel rondel, rad pa je uporabljal izumetničeni epiteton.
—–
Pesnik JANKO GLAZER je kmalu po 2. svetovni vojni kot ravnatelj mariborske Študijske knjižnice pripomogel k temu, da je ta knjižnica postala ena najboljših na Slovenskem. Kot pesnik je bil sodobnik in naslednik slovenske moderne. Gojil je impresionistično liriko; v njej ima opazno vlogo njegova domača pokrajina, zato velja za “pesnika Pohorja”. Rodil se je na današnji dan leta 1893 v Rušah.
—–
Ljudska pisateljica ERNA MEŠKO je osnovno šolo obiskovala v Rušah, nato pa je v Ljubljani končala srednjo trgovsko šolo. Poročila se je z nečakom pisatelja Frana Ksaverja Meška; z možem sta se posvetila kmetovanju in imela devet otrok. Leta 1962 sta kot ljubitelja gora ustanovila planinsko društvo. Erna Meško se je oglašala v različnih časopisih in na radiu, predvsem pa je rada pisala za Planinski vestnik. Vrhunec njene ustvarjalnosti sta bili knjigi, v katerih je opisala vrsto ljudi, ki jih je srečevala v življenju. Leta 1985 je izšla knjiga »Rada bi vam povedala«, leta 1992 pa druga z naslovom »Še bi vam rada povedala«. Za svoje delo je dobila plaketo občine Ormož, Planinska zveza Slovenije pa jo je odlikovala s svojim najvišjim priznanjem. Erna Meško se je rodila na današnji dan leta 1911 v Lóperšicah pri Ormožu.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Dražgošah nad Železniki rodil slikar GABRIJEL STUPICA. Risanje in slikarstvo je študiral na zagrebški akademiji, leta 1946 pa je postal redni profesor za slikarstvo na tedaj ustanovljeni Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Že v petdesetih letih prejšnjega stoletja je začel razstavljati doma in v tujini ter prejel številne nagrade, med njimi štirikrat Prešernovo in Jakopičevo. 1986. leta je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. Največje mednarodno priznanje pa je Gabrijel Stupica doživel po smrti, leta 1994, ko so tuji selektorji njegova dela izbrali za razstavo “Evropa, Evropa” v Bonnu, najpomembnejšo predstavitev srednje- in vzhodnoevropske umetnosti 20. stoletja.
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov