Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danilo Dougan, Mira Sardoč, Gloria Josephine May Swensson
Družbenopolitični in športni delavec DANILO DOUGAN je leta 1932 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani. Bil je vsestranski športnik, saj se je ukvarjal s smučanjem, umetnostnim drsanjem, z vožnjo z bobom in plavanjem. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil med drugim predsednik vojaškega sodišča 9. korpusa in pomočnik načelnika za sodstvo pri glavnem štabu Narodnoosvobodilne vojske Slovenije.
Po osvoboditvi je opravljal pomembne naloge v vladnih organih Socialistične republike Slovenije, bil je tudi predsednik komiteja za telesno kulturo, petnajst let predsednik Smučarske zveze Slovenije ter več kot desetletje predsednik Planiškega komiteja. Kot član predsedstva Mednarodne smučarske zveze v letih od 1953 do 1981 je bil med najzaslužnejšimi za to, da je le-ta priznala smučarske polete kot novo disciplino. Postal je njen častni član, za svoje delo na športnem področju pa je prejel Bloudkovo nagrado. Danilo Dougan se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Gorici.
—–
Gledališka in filmska igralka MIRA SARDOČ je po koncu druge svetovne vojne v Mariboru končala ekonomski tehnikum in se potem pridružila prvi generaciji študentov na takrat ustanovljeni Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Po diplomski predstavi leta 1952 je bila najprej angažirana v mariborski Drami, potem je igralsko pot nekaj časa nadaljevala v Mestnem gledališču ljubljanskem, leta 1957 pa je odšla v Slovensko stalno gledališče v Trst; tam je nastopala skoraj štiri desetletja.
Sprva je igrala predvsem mladostne, rahločutne in čustveno razgibane like, kmalu pa je začela oblikovati še značajsko zahtevnejše in psihološko bolj zapletene vloge. Nastopila je tudi v nekaj filmih (Koplji pod brezo, Veselica in Tri četrine sonca), sodelovala na ljubljanskih Radiu in Televiziji ter se posvečala umetniškemu pripovedovanju. Za svoje delo je prejela številna priznanja, med njimi nagrado Prešernovega sklada, priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo, Borštnikov prstan, Severjevo nagrado in leta 2006 za več kot petdesetletno sooblikovanje podobe slovenskega gledališča in za umetniško ustvarjanje med zamejci v Furlaniji – Julijski krajini zlati red za zasluge Republike Slovenije. Mira Sardoč se je rodila na današnji dan leta 1930 v Šentilju v Slovenskih goricah.
—–
Ena največjih zvezd nemega filma, Američanka GLORIA JOSEPHINE MAY SWENSSON, z umetniškim imenom GLORIA SWANSSON, je leta 1916 prišla v Hollywood in začela dobivati manjše vloge. Kmalu je pokazala, da ima precej daru za komiko. Takrat je posnela nekaj filmov tudi s Charlijem Chaplinom.
Pravi začetek njene kariere pa je bil leta 1919, ko je režiser Cecile B. de Mille za preizkus posnel z njo kar tri filme: romantičnega, zgodovinskega in sodobno ljubezensko dramo. Občinstvo se je navdušilo za zadnjega in to je odločilo njeno nadaljnjo kariero. Postala je kraljica Hollywooda in se tudi v zasebnem življenju prilagodila podobi, ki jo je ustvarila v filmih – poročena je bila kar šestkrat.
Pozneje je ustanovila svoje lastno producentsko podjetje, nastopala v gledališču, v 60-ih letih prejšnjega stoletja pa tudi na televiziji. Med njenimi najbolj znanimi filmi je »Bulvar somraka« iz leta 1950. Gloria Swansson se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti v Chicagu v Združenih državah Amerike.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Danilo Dougan, Mira Sardoč, Gloria Josephine May Swensson
Družbenopolitični in športni delavec DANILO DOUGAN je leta 1932 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani. Bil je vsestranski športnik, saj se je ukvarjal s smučanjem, umetnostnim drsanjem, z vožnjo z bobom in plavanjem. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil med drugim predsednik vojaškega sodišča 9. korpusa in pomočnik načelnika za sodstvo pri glavnem štabu Narodnoosvobodilne vojske Slovenije.
Po osvoboditvi je opravljal pomembne naloge v vladnih organih Socialistične republike Slovenije, bil je tudi predsednik komiteja za telesno kulturo, petnajst let predsednik Smučarske zveze Slovenije ter več kot desetletje predsednik Planiškega komiteja. Kot član predsedstva Mednarodne smučarske zveze v letih od 1953 do 1981 je bil med najzaslužnejšimi za to, da je le-ta priznala smučarske polete kot novo disciplino. Postal je njen častni član, za svoje delo na športnem področju pa je prejel Bloudkovo nagrado. Danilo Dougan se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Gorici.
—–
Gledališka in filmska igralka MIRA SARDOČ je po koncu druge svetovne vojne v Mariboru končala ekonomski tehnikum in se potem pridružila prvi generaciji študentov na takrat ustanovljeni Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Po diplomski predstavi leta 1952 je bila najprej angažirana v mariborski Drami, potem je igralsko pot nekaj časa nadaljevala v Mestnem gledališču ljubljanskem, leta 1957 pa je odšla v Slovensko stalno gledališče v Trst; tam je nastopala skoraj štiri desetletja.
Sprva je igrala predvsem mladostne, rahločutne in čustveno razgibane like, kmalu pa je začela oblikovati še značajsko zahtevnejše in psihološko bolj zapletene vloge. Nastopila je tudi v nekaj filmih (Koplji pod brezo, Veselica in Tri četrine sonca), sodelovala na ljubljanskih Radiu in Televiziji ter se posvečala umetniškemu pripovedovanju. Za svoje delo je prejela številna priznanja, med njimi nagrado Prešernovega sklada, priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo, Borštnikov prstan, Severjevo nagrado in leta 2006 za več kot petdesetletno sooblikovanje podobe slovenskega gledališča in za umetniško ustvarjanje med zamejci v Furlaniji – Julijski krajini zlati red za zasluge Republike Slovenije. Mira Sardoč se je rodila na današnji dan leta 1930 v Šentilju v Slovenskih goricah.
—–
Ena največjih zvezd nemega filma, Američanka GLORIA JOSEPHINE MAY SWENSSON, z umetniškim imenom GLORIA SWANSSON, je leta 1916 prišla v Hollywood in začela dobivati manjše vloge. Kmalu je pokazala, da ima precej daru za komiko. Takrat je posnela nekaj filmov tudi s Charlijem Chaplinom.
Pravi začetek njene kariere pa je bil leta 1919, ko je režiser Cecile B. de Mille za preizkus posnel z njo kar tri filme: romantičnega, zgodovinskega in sodobno ljubezensko dramo. Občinstvo se je navdušilo za zadnjega in to je odločilo njeno nadaljnjo kariero. Postala je kraljica Hollywooda in se tudi v zasebnem življenju prilagodila podobi, ki jo je ustvarila v filmih – poročena je bila kar šestkrat.
Pozneje je ustanovila svoje lastno producentsko podjetje, nastopala v gledališču, v 60-ih letih prejšnjega stoletja pa tudi na televiziji. Med njenimi najbolj znanimi filmi je »Bulvar somraka« iz leta 1950. Gloria Swansson se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti v Chicagu v Združenih državah Amerike.
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Neveljaven email naslov