Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

27.03.2019


Danilo Dougan, Mira Sardoč, Gloria Josephine May Swensson

Družbenopolitični  in  športni  delavec  DANILO  DOUGAN  je leta 1932 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani. Bil je vsestranski  športnik, saj se je ukvarjal s smučanjem, umetnostnim drsanjem, z vožnjo z bobom in plavanjem. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil med drugim predsednik vojaškega sodišča 9. korpusa in pomočnik načelnika za sodstvo pri glavnem štabu Narodnoosvobodilne vojske Slovenije.

Po osvoboditvi je opravljal pomembne naloge v vladnih organih Socialistične republike Slovenije, bil je tudi predsednik komiteja za telesno kulturo, petnajst let predsednik Smučarske zveze Slovenije ter več kot desetletje predsednik Planiškega komiteja. Kot član predsedstva Mednarodne smučarske zveze v letih od 1953 do 1981 je bil med najzaslužnejšimi za to, da je le-ta priznala smučarske polete kot novo disciplino. Postal je njen častni član, za svoje delo na športnem področju pa je prejel Bloudkovo nagrado. Danilo Dougan se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Gorici. 

—–

Gledališka in filmska igralka  MIRA  SARDOČ  je po koncu druge svetovne vojne v Mariboru končala ekonomski tehnikum in se potem pridružila prvi generaciji študentov na takrat ustanovljeni Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Po diplomski predstavi leta 1952 je bila najprej angažirana v mariborski Drami, potem je igralsko pot nekaj časa nadaljevala v Mestnem gledališču ljubljanskem, leta 1957 pa je odšla v Slovensko stalno gledališče v Trst; tam je nastopala skoraj štiri desetletja.

Sprva je igrala predvsem mladostne, rahločutne in čustveno razgibane like, kmalu pa je začela oblikovati še značajsko zahtevnejše in psihološko bolj zapletene vloge. Nastopila je tudi v nekaj filmih (Koplji pod brezo, Veselica in Tri četrine sonca), sodelovala na ljubljanskih Radiu in Televiziji ter se posvečala umetniškemu pripovedovanju. Za svoje delo je prejela številna priznanja, med njimi nagrado Prešernovega sklada, priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo, Borštnikov prstan, Severjevo nagrado in leta 2006 za več kot petdesetletno sooblikovanje podobe slovenskega gledališča in za umetniško ustvarjanje med zamejci v Furlaniji – Julijski krajini zlati red za zasluge Republike Slovenije. Mira Sardoč se je rodila na današnji dan leta 1930 v Šentilju v Slovenskih goricah.

—–

Ena največjih zvezd nemega filma, Američanka  GLORIA  JOSEPHINE  MAY  SWENSSON, z umetniškim imenom  GLORIA  SWANSSON,  je leta 1916 prišla v Hollywood in začela dobivati manjše vloge. Kmalu je pokazala, da ima precej daru za komiko. Takrat je posnela nekaj filmov tudi s Charlijem Chaplinom.

Pravi začetek njene kariere pa je bil leta 1919, ko je režiser Cecile B. de Mille za preizkus posnel z njo kar tri filme: romantičnega, zgodovinskega in sodobno ljubezensko dramo. Občinstvo se je navdušilo za zadnjega in to je odločilo njeno nadaljnjo kariero. Postala je kraljica Hollywooda in se tudi v zasebnem življenju prilagodila podobi, ki jo je ustvarila v filmih – poročena je bila kar šestkrat.

Pozneje je ustanovila svoje lastno producentsko podjetje, nastopala v gledališču, v 60-ih letih prejšnjega stoletja pa tudi na televiziji. Med njenimi najbolj znanimi filmi je »Bulvar somraka« iz leta 1950. Gloria Swansson se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti v Chicagu v Združenih državah Amerike.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

27.03.2019


Danilo Dougan, Mira Sardoč, Gloria Josephine May Swensson

Družbenopolitični  in  športni  delavec  DANILO  DOUGAN  je leta 1932 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani. Bil je vsestranski  športnik, saj se je ukvarjal s smučanjem, umetnostnim drsanjem, z vožnjo z bobom in plavanjem. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil med drugim predsednik vojaškega sodišča 9. korpusa in pomočnik načelnika za sodstvo pri glavnem štabu Narodnoosvobodilne vojske Slovenije.

Po osvoboditvi je opravljal pomembne naloge v vladnih organih Socialistične republike Slovenije, bil je tudi predsednik komiteja za telesno kulturo, petnajst let predsednik Smučarske zveze Slovenije ter več kot desetletje predsednik Planiškega komiteja. Kot član predsedstva Mednarodne smučarske zveze v letih od 1953 do 1981 je bil med najzaslužnejšimi za to, da je le-ta priznala smučarske polete kot novo disciplino. Postal je njen častni član, za svoje delo na športnem področju pa je prejel Bloudkovo nagrado. Danilo Dougan se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Gorici. 

—–

Gledališka in filmska igralka  MIRA  SARDOČ  je po koncu druge svetovne vojne v Mariboru končala ekonomski tehnikum in se potem pridružila prvi generaciji študentov na takrat ustanovljeni Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Po diplomski predstavi leta 1952 je bila najprej angažirana v mariborski Drami, potem je igralsko pot nekaj časa nadaljevala v Mestnem gledališču ljubljanskem, leta 1957 pa je odšla v Slovensko stalno gledališče v Trst; tam je nastopala skoraj štiri desetletja.

Sprva je igrala predvsem mladostne, rahločutne in čustveno razgibane like, kmalu pa je začela oblikovati še značajsko zahtevnejše in psihološko bolj zapletene vloge. Nastopila je tudi v nekaj filmih (Koplji pod brezo, Veselica in Tri četrine sonca), sodelovala na ljubljanskih Radiu in Televiziji ter se posvečala umetniškemu pripovedovanju. Za svoje delo je prejela številna priznanja, med njimi nagrado Prešernovega sklada, priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo, Borštnikov prstan, Severjevo nagrado in leta 2006 za več kot petdesetletno sooblikovanje podobe slovenskega gledališča in za umetniško ustvarjanje med zamejci v Furlaniji – Julijski krajini zlati red za zasluge Republike Slovenije. Mira Sardoč se je rodila na današnji dan leta 1930 v Šentilju v Slovenskih goricah.

—–

Ena največjih zvezd nemega filma, Američanka  GLORIA  JOSEPHINE  MAY  SWENSSON, z umetniškim imenom  GLORIA  SWANSSON,  je leta 1916 prišla v Hollywood in začela dobivati manjše vloge. Kmalu je pokazala, da ima precej daru za komiko. Takrat je posnela nekaj filmov tudi s Charlijem Chaplinom.

Pravi začetek njene kariere pa je bil leta 1919, ko je režiser Cecile B. de Mille za preizkus posnel z njo kar tri filme: romantičnega, zgodovinskega in sodobno ljubezensko dramo. Občinstvo se je navdušilo za zadnjega in to je odločilo njeno nadaljnjo kariero. Postala je kraljica Hollywooda in se tudi v zasebnem življenju prilagodila podobi, ki jo je ustvarila v filmih – poročena je bila kar šestkrat.

Pozneje je ustanovila svoje lastno producentsko podjetje, nastopala v gledališču, v 60-ih letih prejšnjega stoletja pa tudi na televiziji. Med njenimi najbolj znanimi filmi je »Bulvar somraka« iz leta 1950. Gloria Swansson se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti v Chicagu v Združenih državah Amerike.


11.10.2022

11. oktober - spodbuda prekmurski književnosti

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


10.10.2022

10. oktober - kratko življenje predplebiscitnih obljub

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


09.10.2022

9. oktober - Bled in Bohinj h Kraljevini SHS

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


08.10.2022

8. oktober - 18-letni upornik proti nacizmu iz Maribora

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


08.10.2022

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


07.10.2022

7. oktober - organizator slovenske carinske službe

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.10.2022

6. oktober - prvi YU in SLO vzpon na osemtisočaka

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


05.10.2022

5. oktober - »Med tisoči bi te spoznala …«

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


04.10.2022

4. oktober - avtor spomenika Primožu Trubarju v Ljubljani

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


03.10.2022

3. oktober - pesnik, režiser in filmski publicist

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


02.10.2022

2. oktober - zločin za zidom mariborskih sodnih zaporov

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


01.10.2022

1. oktober - začetki radiokarbonskega datiranja pri nas

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


30.09.2022

30. september - sloveče ime naše medicine

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


29.09.2022

29. september - bančnik v pomoč generalu Maistru

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


28.09.2022

28. september - prvi slovenski metropolit

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.09.2022

27. september - prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.09.2022

26. september - Narodni svet za Štajersko

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


25.09.2022

25. september - kipar in poezija kamna

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja »1551« – glasilo za univerzitetna in javna vprašanja


24.09.2022

24. september - nemško ime za slovensko politično stvar

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Metodik fizike


23.09.2022

23. september - gasilski vojvoda v Metliki

Romana z jugoslovansko politično idejo Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


Stran 39 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov