Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danilo Dougan, Mira Sardoč, Gloria Josephine May Swensson
Družbenopolitični in športni delavec DANILO DOUGAN je leta 1932 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani. Bil je vsestranski športnik, saj se je ukvarjal s smučanjem, umetnostnim drsanjem, z vožnjo z bobom in plavanjem. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil med drugim predsednik vojaškega sodišča 9. korpusa in pomočnik načelnika za sodstvo pri glavnem štabu Narodnoosvobodilne vojske Slovenije.
Po osvoboditvi je opravljal pomembne naloge v vladnih organih Socialistične republike Slovenije, bil je tudi predsednik komiteja za telesno kulturo, petnajst let predsednik Smučarske zveze Slovenije ter več kot desetletje predsednik Planiškega komiteja. Kot član predsedstva Mednarodne smučarske zveze v letih od 1953 do 1981 je bil med najzaslužnejšimi za to, da je le-ta priznala smučarske polete kot novo disciplino. Postal je njen častni član, za svoje delo na športnem področju pa je prejel Bloudkovo nagrado. Danilo Dougan se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Gorici.
—–
Gledališka in filmska igralka MIRA SARDOČ je po koncu druge svetovne vojne v Mariboru končala ekonomski tehnikum in se potem pridružila prvi generaciji študentov na takrat ustanovljeni Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Po diplomski predstavi leta 1952 je bila najprej angažirana v mariborski Drami, potem je igralsko pot nekaj časa nadaljevala v Mestnem gledališču ljubljanskem, leta 1957 pa je odšla v Slovensko stalno gledališče v Trst; tam je nastopala skoraj štiri desetletja.
Sprva je igrala predvsem mladostne, rahločutne in čustveno razgibane like, kmalu pa je začela oblikovati še značajsko zahtevnejše in psihološko bolj zapletene vloge. Nastopila je tudi v nekaj filmih (Koplji pod brezo, Veselica in Tri četrine sonca), sodelovala na ljubljanskih Radiu in Televiziji ter se posvečala umetniškemu pripovedovanju. Za svoje delo je prejela številna priznanja, med njimi nagrado Prešernovega sklada, priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo, Borštnikov prstan, Severjevo nagrado in leta 2006 za več kot petdesetletno sooblikovanje podobe slovenskega gledališča in za umetniško ustvarjanje med zamejci v Furlaniji – Julijski krajini zlati red za zasluge Republike Slovenije. Mira Sardoč se je rodila na današnji dan leta 1930 v Šentilju v Slovenskih goricah.
—–
Ena največjih zvezd nemega filma, Američanka GLORIA JOSEPHINE MAY SWENSSON, z umetniškim imenom GLORIA SWANSSON, je leta 1916 prišla v Hollywood in začela dobivati manjše vloge. Kmalu je pokazala, da ima precej daru za komiko. Takrat je posnela nekaj filmov tudi s Charlijem Chaplinom.
Pravi začetek njene kariere pa je bil leta 1919, ko je režiser Cecile B. de Mille za preizkus posnel z njo kar tri filme: romantičnega, zgodovinskega in sodobno ljubezensko dramo. Občinstvo se je navdušilo za zadnjega in to je odločilo njeno nadaljnjo kariero. Postala je kraljica Hollywooda in se tudi v zasebnem življenju prilagodila podobi, ki jo je ustvarila v filmih – poročena je bila kar šestkrat.
Pozneje je ustanovila svoje lastno producentsko podjetje, nastopala v gledališču, v 60-ih letih prejšnjega stoletja pa tudi na televiziji. Med njenimi najbolj znanimi filmi je »Bulvar somraka« iz leta 1950. Gloria Swansson se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti v Chicagu v Združenih državah Amerike.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Danilo Dougan, Mira Sardoč, Gloria Josephine May Swensson
Družbenopolitični in športni delavec DANILO DOUGAN je leta 1932 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani. Bil je vsestranski športnik, saj se je ukvarjal s smučanjem, umetnostnim drsanjem, z vožnjo z bobom in plavanjem. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil med drugim predsednik vojaškega sodišča 9. korpusa in pomočnik načelnika za sodstvo pri glavnem štabu Narodnoosvobodilne vojske Slovenije.
Po osvoboditvi je opravljal pomembne naloge v vladnih organih Socialistične republike Slovenije, bil je tudi predsednik komiteja za telesno kulturo, petnajst let predsednik Smučarske zveze Slovenije ter več kot desetletje predsednik Planiškega komiteja. Kot član predsedstva Mednarodne smučarske zveze v letih od 1953 do 1981 je bil med najzaslužnejšimi za to, da je le-ta priznala smučarske polete kot novo disciplino. Postal je njen častni član, za svoje delo na športnem področju pa je prejel Bloudkovo nagrado. Danilo Dougan se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Gorici.
—–
Gledališka in filmska igralka MIRA SARDOČ je po koncu druge svetovne vojne v Mariboru končala ekonomski tehnikum in se potem pridružila prvi generaciji študentov na takrat ustanovljeni Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Po diplomski predstavi leta 1952 je bila najprej angažirana v mariborski Drami, potem je igralsko pot nekaj časa nadaljevala v Mestnem gledališču ljubljanskem, leta 1957 pa je odšla v Slovensko stalno gledališče v Trst; tam je nastopala skoraj štiri desetletja.
Sprva je igrala predvsem mladostne, rahločutne in čustveno razgibane like, kmalu pa je začela oblikovati še značajsko zahtevnejše in psihološko bolj zapletene vloge. Nastopila je tudi v nekaj filmih (Koplji pod brezo, Veselica in Tri četrine sonca), sodelovala na ljubljanskih Radiu in Televiziji ter se posvečala umetniškemu pripovedovanju. Za svoje delo je prejela številna priznanja, med njimi nagrado Prešernovega sklada, priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo, Borštnikov prstan, Severjevo nagrado in leta 2006 za več kot petdesetletno sooblikovanje podobe slovenskega gledališča in za umetniško ustvarjanje med zamejci v Furlaniji – Julijski krajini zlati red za zasluge Republike Slovenije. Mira Sardoč se je rodila na današnji dan leta 1930 v Šentilju v Slovenskih goricah.
—–
Ena največjih zvezd nemega filma, Američanka GLORIA JOSEPHINE MAY SWENSSON, z umetniškim imenom GLORIA SWANSSON, je leta 1916 prišla v Hollywood in začela dobivati manjše vloge. Kmalu je pokazala, da ima precej daru za komiko. Takrat je posnela nekaj filmov tudi s Charlijem Chaplinom.
Pravi začetek njene kariere pa je bil leta 1919, ko je režiser Cecile B. de Mille za preizkus posnel z njo kar tri filme: romantičnega, zgodovinskega in sodobno ljubezensko dramo. Občinstvo se je navdušilo za zadnjega in to je odločilo njeno nadaljnjo kariero. Postala je kraljica Hollywooda in se tudi v zasebnem življenju prilagodila podobi, ki jo je ustvarila v filmih – poročena je bila kar šestkrat.
Pozneje je ustanovila svoje lastno producentsko podjetje, nastopala v gledališču, v 60-ih letih prejšnjega stoletja pa tudi na televiziji. Med njenimi najbolj znanimi filmi je »Bulvar somraka« iz leta 1950. Gloria Swansson se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti v Chicagu v Združenih državah Amerike.
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne
»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Iz vojaške uniforme v diplomacijo Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Neveljaven email naslov