Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

06.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Južni sokol, Srečko Brodar, velik potres, prvi poštni znamki

Južni  sokol  je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem. Ustanovili so ga leta 1863 v Ljubljani, s svojo dejavnostjo pa je med meščani krepilo narodno zavest in enotnost. Podružnico tega društva so  ustanovili tudi v Trstu, in sicer na današnji dan pred 150-imi leti. Kot je bilo značilno za slovensko društveno življenje v Trstu v avstrijski dobi, so tudi pri Sokolu sodelovali, poleg Slovencev, še posamezniki iz drugih slovanskih narodov.

Ob koncu 19. stoletja so v okviru društva delovali še kolesarski klub, pevski in tamburaški zbor, godba na pihala, veselični oddelek s plesnim mojstrom in izobraževalni odsek.  Delo tržaškega Sokola je prekinila prva svetovna vojna, podružnico  pa so dokončno razpustili v dobi fašizma, 1927. leta.

—–

Naravoslovec in arheolog SREČKO BRODAR  je bil prvi in ostaja najuspešnejši raziskovalec najstarejših, kamenodobnih kultur v Sloveniji in eden najpomembnejpših znanstvenikov te usmeritve na svetu. Doma in na tujem je zaslovel z leta 1928 odkrito paleolitsko postajo v jami Potočka zijalka na gori Olševi.

Tam je bilo 1500 kosti jamskih medvedov, 18 ognjišč in nekaj sto izdelkov človeških rok; med njimi je tudi najstarejša šivanka. Ta najdba je močno odmevala v svetu in odločilno vplivala na razlago poteka zadnje ledene dobe in mlajšega paleolitika v Srednji Evropi. Po 2. svetovni vojni je Brodar odkril vrsto novih paleolitskih postaj v Sloveniji ter tako dokazal, da je bilo območje naše države v paleolitiku pomembno. Naravoslovec in arheolog Srečko Bodar se je rodil na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan leta 1976 je Posočje in Tolminsko prizadel močan potres z močjo 6,1 stopnje po Richterjevi lestvici. Njegovo središče je bilo v okolici Vidma v Italiji; tam je zahteval več kot sto žrtev. Pri nas potres na srečo ni zahteval človeških življenj, povzročil pa je precejšnjo gmotno škodo, saj je bilo poškodovanih približno šest tisoč stavb, brez domov je ostalo 4.700 ljudi, kraja Podbela in Breginj pa sta bila skoraj popolnoma porušena. Ta potres leta 1976 je bil najhujša naravna katastrofa te vrste v 20. stoletju na Slovenskem.

—–

Za rojstni dan sodobne pošte lahko štejemo današnji dan leta 1840, ko je Anglija sprejela idejo Rowlanda Hilla, da bi dotedanji sistem poštnin, ki je temeljil na razdalji in številu listov v pismu, nadomestili z enotno tarifo na podlagi teže, plačevali pa naj bi jo vnaprej s pomočjo »etiket«, ki bi bile prilepljene na vsako pismo. Čeprav je že nekaj let pred tem o podobnih rešitvah pisal Slovenec Lovrenc Košir, za »očeta« poštne znamke v mednarodnih krogih velja  le Anglež Hill.

Njegov predlog so uresničili na današnji dan leta 1840, ko sta izšli prvi poštni znamki: črna za en peni in modra za dva penija. Sicer je temeljna oblika znamk v prvih letih doživela precej sprememb, vendar se je novi način plačevanja poštnine – v dobi Marije Terezije je pol poštnine plačal pošiljatelj, pol pa prejemnik – hitro širil in že leta 1875 so v Bernu ustanovili Svetovno poštno zvezo, ki je začela usklajevati različne vrste storitev in poštni promet.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

06.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Južni sokol, Srečko Brodar, velik potres, prvi poštni znamki

Južni  sokol  je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem. Ustanovili so ga leta 1863 v Ljubljani, s svojo dejavnostjo pa je med meščani krepilo narodno zavest in enotnost. Podružnico tega društva so  ustanovili tudi v Trstu, in sicer na današnji dan pred 150-imi leti. Kot je bilo značilno za slovensko društveno življenje v Trstu v avstrijski dobi, so tudi pri Sokolu sodelovali, poleg Slovencev, še posamezniki iz drugih slovanskih narodov.

Ob koncu 19. stoletja so v okviru društva delovali še kolesarski klub, pevski in tamburaški zbor, godba na pihala, veselični oddelek s plesnim mojstrom in izobraževalni odsek.  Delo tržaškega Sokola je prekinila prva svetovna vojna, podružnico  pa so dokončno razpustili v dobi fašizma, 1927. leta.

—–

Naravoslovec in arheolog SREČKO BRODAR  je bil prvi in ostaja najuspešnejši raziskovalec najstarejših, kamenodobnih kultur v Sloveniji in eden najpomembnejpših znanstvenikov te usmeritve na svetu. Doma in na tujem je zaslovel z leta 1928 odkrito paleolitsko postajo v jami Potočka zijalka na gori Olševi.

Tam je bilo 1500 kosti jamskih medvedov, 18 ognjišč in nekaj sto izdelkov človeških rok; med njimi je tudi najstarejša šivanka. Ta najdba je močno odmevala v svetu in odločilno vplivala na razlago poteka zadnje ledene dobe in mlajšega paleolitika v Srednji Evropi. Po 2. svetovni vojni je Brodar odkril vrsto novih paleolitskih postaj v Sloveniji ter tako dokazal, da je bilo območje naše države v paleolitiku pomembno. Naravoslovec in arheolog Srečko Bodar se je rodil na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan leta 1976 je Posočje in Tolminsko prizadel močan potres z močjo 6,1 stopnje po Richterjevi lestvici. Njegovo središče je bilo v okolici Vidma v Italiji; tam je zahteval več kot sto žrtev. Pri nas potres na srečo ni zahteval človeških življenj, povzročil pa je precejšnjo gmotno škodo, saj je bilo poškodovanih približno šest tisoč stavb, brez domov je ostalo 4.700 ljudi, kraja Podbela in Breginj pa sta bila skoraj popolnoma porušena. Ta potres leta 1976 je bil najhujša naravna katastrofa te vrste v 20. stoletju na Slovenskem.

—–

Za rojstni dan sodobne pošte lahko štejemo današnji dan leta 1840, ko je Anglija sprejela idejo Rowlanda Hilla, da bi dotedanji sistem poštnin, ki je temeljil na razdalji in številu listov v pismu, nadomestili z enotno tarifo na podlagi teže, plačevali pa naj bi jo vnaprej s pomočjo »etiket«, ki bi bile prilepljene na vsako pismo. Čeprav je že nekaj let pred tem o podobnih rešitvah pisal Slovenec Lovrenc Košir, za »očeta« poštne znamke v mednarodnih krogih velja  le Anglež Hill.

Njegov predlog so uresničili na današnji dan leta 1840, ko sta izšli prvi poštni znamki: črna za en peni in modra za dva penija. Sicer je temeljna oblika znamk v prvih letih doživela precej sprememb, vendar se je novi način plačevanja poštnine – v dobi Marije Terezije je pol poštnine plačal pošiljatelj, pol pa prejemnik – hitro širil in že leta 1875 so v Bernu ustanovili Svetovno poštno zvezo, ki je začela usklajevati različne vrste storitev in poštni promet.


26.02.2023

27. februar - 130 let od ustanovitev Slovenskega planinskega društva

Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah


17.02.2023

26. februar - Jože Tisnikar, umetnik temnega modernizma

Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.02.2023

25. februar - župan Gradca iz Lenarta v Slovenskih goricah

Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.02.2023

24. februar - »141 metrov! Svetovni rekord, Jože Šlibar, Jugoslavija!«

Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.02.2023

23. februar - agronom Josip Zidanšek in delo na področju reje živali

Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji


17.02.2023

22. februar - pred 200 leti se je rodil Arnold Rikli, začetnik modernega turizma na Bledu

Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.02.2023

21. februar - 90 let ljubljanskega Nebotičnika

Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji


17.02.2023

20. februar -  Viktor Parma, pravnik in skladatelj

Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.02.2023

19. februar - 30 let Slovenske škofovske konference 

Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.02.2023

18. februar - pred 100 leti se je rodil Bojan Štih, zapisan gledališču in filmu

Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.02.2023

17. februar - Jožef Krajnc, avtor prvega sistematičnega prikaza avstrijskega civilnega prava

»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.02.2023

16. februar - lakota pospeši pridelavo krompirja

Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo


10.02.2023

15. februar - leta 1952 snežno neurje s plazovi v Posočju

Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila


10.02.2023

14. februar - pred 90 leti je v Ljubljani izšla prva številka revije Sodobnost

Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.02.2023

13. februar - prvi državni rekord v smučarskih skokih – 9 metrov

Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

12. februar - Franc Aichholzer in dvojezično šolstvo na Koroškem

Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

11. februar - ljubljanski zvonovi v južni Afriki

Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

10. februar - Franc Wels, eden od pionirjev letalstva pri nas

Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

9. februar - Pavel Kêrnjak in koroško zborovsko izročilo

Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

8. februar - pred 100 leti se je rodil slikar in ilustrator Janez Vidic

»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 32 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov